Jedro

Ker je pritožbo vložil le tožnikov pooblaščenec, ki ni izkazal, da bi izpolnjeval pogoj iz 2. odstavka 22. člena ZUS-1, je sodišče štelo, da pritožbe ni vložil tožnik sam, pač pa oseba, ki te pravice ni imela. Zato je sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrglo kot nedovoljeno pritožbo tožeče stranke zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2963/2006-6 z dne 7.2.2007, ker je pritožbo vložila kot pooblaščenec tožnika oseba, ki ni izkazala izpolnjevanja pogoja iz 2. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006), tožnik sam pa pritožbe lastnoročno ni podpisal. V pritožbi zoper navedeni sklep tožnik po pooblaščencu navaja, da je bila pritožba zavržena na podlagi določbe 22. člena ZUS-1, čeprav glede te določbe 104. člena ZUS-1 za ta primer očitno ne velja. Določba 2. odstavka 22. člena ZUS-1 se po mnenju tožnika torej uporablja le v novih postopkih, začetih po uveljavitvi ZUS-1. Opozarja tudi na neenako obravnavanje v podobnih zadevah, ko ga je prvostopno sodišče pozvalo, da v skladu z določbami ZPP v določenem roku uredi vprašanje zastopanja oziroma morebitnega podpisa tožbe s strani tožnika.

Pritožba ni utemeljena.

Med upravnim sporom je Ustavno sodišče RS s sklepom, št. U-I-69/07-9 z dne 15.3.2007 (Uradni list RS, št. 26/2007 z dne 23.3.2007), sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega stavka 2. odstavka 22. člena ZUS-1, kolikor se nanaša na pritožbo. Z istim sklepom je ustavno sodišče tudi zavrnilo predlog pobudnika za zadržanje izvrševanja določbe drugega stavka 2. odstavka 22. člena ZUS-1. Kot način izvršitve sprejema pobude pa je določilo, da se do končne odločitve ustavnega sodišča izpodbijana določba, kolikor se nanaša na pritožbo, uporablja le v primeru, ko stranka vloži pritožbo po pooblaščencu.

Čeprav ustavno sodišče o pobudi še ni dokončno odločilo, je treba po stališču Vrhovnega sodišča RS v skladu z določbo 44. člena Zakona o ustavnem sodišču upoštevati določen način izvršitve sprejema pobude v vseh postopkih, v katerih do dneva odločitve ustavnega sodišča še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje za izdajo izpodbijanega sklepa imelo zakonsko podlago v določbi 2. odstavka 22. člena ZUS-1, pooblaščenec tožnika pa tudi ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz 2. odstavka 22. člena ZUS-1. Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene ugovore, saj določba 1. odstavka 107. člena ZUS-1 izrecno določa, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1, torej tudi določbe 2. odstavka 22. člena ZUS-1, ZAzil pa glede zastopanja pred sodišči tudi nima posebnih določb. Zaradi navedenega je vrhovno sodišče pritožbo na podlagi določbe 76. v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.