Jedro

Institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti v postopku pred sodiščem.

Izrek

Predlog glede določitve drugega višjega sodišča se zavrže, sicer pa zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Piranu je ugodilo predlogu upnika za izdajo predhodne odredbe za zavarovanje njegove terjatve 4.150,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka na podlagi nepravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kopru P 633/2011 z dne 1. 3. 2011 z dovolitvijo predznambe zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah ID 2631-5091/2-0, 2631-5089/2-0, 2631-5091/3-0. Zoper navedeni sklep je dolžnik ugovarjal ter podal tudi predlog, da se za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče ter da pritožbeno sodišče ni Višje sodišče v Kopru. Zatrjuje, da slednje nekatere nezakonite sodbe potrjuje nekritično. Poudarja, da lahko le drugo sodišče presoja njegove številne zadeve pošteno, nepristransko in po veljavnih predpisih. Sojenje pred Okrajnim sodiščem v Piranu v njegovih zadevah ni več sojenje. Začelo se je kot nepošteno in nezakonito sojenje, ki se je pretvorilo v maščevanje in nato v odkrito sovraštvo. Zatrjuje, da so kršene vse njegove temeljne človekove pravice in svoboščine, še posebej pa je prizadeto njegovo dostojanstvo.

2. Predlog delno ni dovoljen, delno pa ni utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Dolžnik ne navaja razlogov smotrnosti, ki so primarni razlog za delegacijo pristojnosti, temveč očitno meni, da so podani drugi tehtni razlogi za to. Pri tem izraža nezadovoljstvo z delom Okrajnega sodišča v Piranu, predvsem v kazenskih zadevah, kjer njegovim dokaznim predlogom ni ugodilo in naj bi nekritično sledilo določenim pričam, ter meni, da sodišče postopa pristransko in nepošteno. Temu pa institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti v postopku pred sodiščem. Za odpravo takih nepravilnosti imajo namreč stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva. Izražanja dvoma v korektno vodenje postopka in enakopravno obravnavanje obeh pravdnih strank ter očitkov sodišču na ta račun ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP. Ker objektivno nepristranskost sodišča v konkretnem primeru ni prizadeta, če bo postopek vodilo krajevno in stvarno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče predlog, da se določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, zavrnilo.

4. V tej fazi postopka dolžnik nima pravnega interesa za delegacijo pristojnosti višjega sodišča, saj je za odločanje o ugovoru zoper sklep o izdani predhodni odredbi pristojno okrajno sodišče. Vrhovno sodišče je zato dolžnikov predlog v delu, kjer se zavzema za določitev drugega višjega sodišča, zavrglo.