Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil dne 07.02.2000 pooblaščencu tožeče stranke opomin za plačilo sodne takse za tožbo ter za taksni opomin vročen. Zato je pritožbena navedba o neprejemu naloga za plačilo sodne takse neutemeljena.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da tožeča stranka kot taksna zavezanka v predpisanem roku ni plačala sodne takse za tožbo v znesku 78.860,00 SIT in 3.000,00 SIT za taksni opomin. Zato je dolžna plačati še kazensko takso v znesku 40.930,00 SIT. Agenciji RS za plačilni promet pa je naročilo, da znesek 122.790,00 SIT prenese z računa taksne zavezanke na račun sodnih taks.
Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila in navedla, da naloga za plačilo sodne takse ni prejela, tako da je izpodbijani sklep "prvo, kar je prejela v zvezi s tem". Ugovarjala je tudi zastaranje.
Pritožba ni utemeljena.
Iz vročilnice, pripete k odredbi z dne 25.01.2000 (redna št. 32) je razvidno, da je bil dne 07.02.2000 pooblaščencu tožeče stranke opomin za plačilo sodne takse za tožbo ter za taksni opomin, v skladu z določbo 138. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vročen. Zato je pritožbena navedba o neprejemu naloga za plačilo sodne takse neutemeljena.
V skladu z določbo 1. odst. 9. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) zastara pravica zahtevati plačilo sodne takse v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bila tožba (redna št. 1) vložena dne 09.06.1998, zato je zastaranje v konkretnem primeru začelo teči dne 01.01.1999. Tožeči stranki je bil opomin za plačilo sodne takse vročen dne 07.02.2000, torej pred nastankom zastaranja. Zato je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je poleg takse za tožbo in za taksni opomin tožeča stranka dolžna plačati še pribitek kazenske takse v višini 50 % dolgovane takse (2. odst. 29. čl. ZST).
Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke zavrnilo (kot neutemeljeno) in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).