- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VDSS Sodba Pdp 237/2026
ECLI:SI:VDSS:2026:PDP.237.2026 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Plačilo iz naslova poslovne uspešnosti predstavlja sistem kolektivnega nagrajevanja praviloma vseh delavcev pri delodajalcu in ne individualnega prispevka delavca k uspešnosti poslovanja delodajalca. Ker plačilo poslovne uspešnosti že glede na vsebino tega instituta ni neposredno povezano z dejanskim prispevkom delavca k tej uspešnosti (kot je to pri delovni uspešnosti), je neutemeljen pritožbeni očitek, da je toženka z izplačilom zgolj delavcem, ki so bili na dan odločanja o izpolnjevanju pogojev za izplačilo poslovne uspešnosti v delovnem razmerju pri toženki, tožnika kljub njegovemu individualnemu prispevku k rezultatu izločila in to zgolj na podlagi kriterija statusa zaposlitve na določen datum (tožniku je delovno razmerje pri toženki prenehalo že 20. 8. 2024).
Izrek
I.Prito7ebi to7ee0de in to7ene stranke se zavrneta in se potrdi izpodbijani del sodbe sodi610da prve stopnje.
II.To7ena stranka krije sama svoje stro1ke prito7benega postopka.
Obrazlo7eitev
1.Sodi610de prve stopnje je to7enki nalo7eilo, da je dol7ena to7niku pla0dati trinajsto pla0do za leto 2023 v vi1ini 624,83 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2024 dalje do pla0dila ter zakonske zamudne obresti od zneska v vi1ini 2,12 EUR od 15. 1. 2024 do 20. 8. 2024 (I. to0dka izreka). Zavrnilo je to7beni zahtevek za pla0dilo trinajste pla0de za leto 2023 v vi1ini 2,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2024 dalje (prva alineja) in za pla0dilo trinajste pla0de za leto 2024 v vi1ini 417,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2025 dalje do pla0dila (druga alineja II. to0dke izreka). To7niku je nalo7ilo povrnitev stro1kov postopka to7enke v vi1ini 140,28 EUR s pripadki (III. to0dka izreka) ter kot zavezanko za pla0dilo sodne takse za postopek na prvi stopnji v dele7eu 60 % dolo0dilo to7enko (IV. to0dka izreka).
2.Zoper zavrnilni del prvostopne sodbe glede trinajste pla0de za leto 2024 (druga alineja II. to0dke izreka) ter odlo0ditev o stro1kih postopka (III. to0dka izreka) se pravo0dasno prito7euje to7nik. Uveljavlja vse prito7bene razloge. Odlo0ditev ni pravilna. Poslovna uspe1nost za leto 2024 se ni ustvarila zgolj v obdobju od sprejetja pravilnika 2. 9. 2024 do konca leta 2024, temve0d skozi celotno leto. To7nik je k temu uspehu aktivno prispeval 8 mesecev, zaradi 0derga mu pripada sorazmerni del nagrade za ta prispevek. Pri pla0dilu trinajste pla0de gre za nagrado za kolektivni dose7ek, zato je izklju0ditev na podlagi pogoja, ki ni povezan s prispevkom k temu dose7eku (npr. status zaposlitve na poljuben dan po prenehanju delovnega razmerja) arbitrarna in diskriminatorna.1 Kljub zakonski dolo0dbi, ki napotuje na ureditev izpla0dila poslovne uspe1nosti v kolektivni pogodbi oziroma pogodbi o zaposlitvi, delodajalca zavezuje prepoved diskriminacije. Tudi pri pla0dilu za poslovno uspe1nost mora delavcem zagotoviti enako obravnavanje glede na osebne okoli1cine. V konkretnem primeru gre za diskriminacijo to7nika, saj je pogoj, da mora biti delavec zaposlen na dan odlo0danja o izpolnjevanju pogojev za izpla0dilo v delovnem razmerju pri delodajalcu. S tem se to7nika in vse ostale delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo med letom, postavlja v bistveno slab1i polo7eaj brez stvarnega in razumnega razloga. Ker je to7enka izpla0dala nagrado le delavcem, ki so bili na dan odlo0danja o izpolnjevanju pogojev za izpla0dilo v delovnem razmerju pri to7enki, je s tem izlo0dila delavce, ki so prav tako prispevali k rezultatu (tudi to7nik, ki je bil zaposlen do 20. 8. 2024). Tako razlikovanje ni povezano z dejanskim prispevkom k poslovni uspe1nosti, temve0d zgolj s statusom zaposlitve na dolo0den datum. To7enka je avtomati0dno izklju0dila vse delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred izpla0dilom nagrade, pri 0derem gre za razlikovanje na podlagi osebne okoli1cine - statusa oziroma polo7aja delavca v razmerju do delodajalca, kar predstavlja posredno diskriminacijo. Kriterij zaposlenosti na dolo0den dan dejansko postavlja skupino delavcev, ki so sicer enako prispevali k poslovnim rezultatom, v bistveno slab1i polo7eaj. Poleg tega je to7enka pravilnik o izpla0dilu poslovne uspe1nosti sprejela 61ele septembra 2024, po tem, ko je to7nik 7ee zaklju0dil svoje delo in prispeval k letnemu rezultatu. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe v smeri ugoditve to7benemu zahtevku tudi v tem delu.
3.To7enka s prito7bo izpodbija ugodilni del prvostopne sodbe in odlo0ditev o pravdnih stro1kih (I., III. in IV. to0dka izreka). Uveljavlja vse prito7bene razloge. Navaja, da je v pobot to7nikovi terjatvi iz naslova poslovne uspe1nosti za leto 2023 v znesku 626,95 EUR uveljavljala svojo terjatev do to7nika iz naslova vra0dila preve0d izpla0danega regresa za letni dopust za leto 2024 v znesku 522,46EUR z obrestmi oziroma je obe terjatvi pobotala in to7niku izpla0dala razliko v znesku 2,14 EUR (dne 24. 9. 2024). Sodi610de je zavzelo zmotno stali610de, da je bil pobot v nasprotju s 136. 0dlenom Zakona o delovnih razmerjih2 in tako nedopusten. Pri tem je nepravilno upo61tevalo prepozne navedbe to7nika iz drugega naroka, da enostranski pobot ni dopusten, ki jih je interpretiralo napa0dno. To7enka ni mogla pri0akovati, da bo sodi610de prepozne navedbe to7nika tolma0dilo druga0de, kot so bile podane. Izpodbijana sodba zato za to7enko predstavlja sodbo presene0denja, s 0derim je bilo kr61eno na0delo kontradiktornosti (bistvena kr61itev dolo0db postopka). V primeru pravilnosti stali610da sodi610da prve stopnje o nedopustnosti izvedenega pobota pred pravdo, bi moralo sodi610de izvesti procesni pobot, saj je to7enka izrecno navedla, da izjavlja pobot medsebojnih terjatev. Sodi610de je s prezrtjem tega zmotno uporabilo materialno pravo in bistveno kr61ilo dolo0dbe postopka. V okviru materialnega procesnega vodstva bi moralo to7enko ustrezno pozvati k oblikovanju pobotnega ugovora v obliki tripartitnega izreka. Sodi610de je tudi zmotno zaklju0dilo, da to7enka ni izkazala, da bi dejansko pla0dala prispevke iz naslova poslovne uspe1nosti za leto 2023, 0deprav dejansko pla0dilo prispevkov na prvem naroku ni bilo sporno. To7enka prilaga izpis iz banke z dne 24. 9. 2024 o pla0dilu prispevkov, sicer pa bi lahko sodi610de dokaze s tem v zvezi izvajalo tudi po uradni dol7enosti v skladu s 34. 0dlenom Zakona o delovnih in socialnih sodi610dih.3 Ne samo v posledici zmotne odlo0dbe o glavni stvari je napa0dna tudi odlo0ditev o stro1kih postopka in sodni taksi, v okviru katere sodi610de to7enki ni priznalo vseh pripadajo0dih stro1kov (odgovora na novo to7bo, odvetni1kih stro1kov za odsotnost iz pisarne). Primarno predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe v smeri zavrnitve to7benega zahtevka in spremembo stro1kovne odlo0dbe. Prigla61a prito7bene stro1ke.
4.V odgovoru na prito7bo to7nika se to7enka zavzema za njeno zavrnitev in potrditev tega dela prvostopne odlo0dbe. Prigla61a stro1ke odgovora na prito7bo.
5.Prito7ebi nista utemeljeni.
6.Sodi610de druge stopnje je preizkusilo izpodbijani del sodbe v skladu z drugim odstavkom 350. 0dlena ZPP v mejah razlogov, navedenih v prito7bah, pri tem pa po uradni dol7enosti pazilo na bistvene kr61itve dolo0db pravdnega postopka, navedene v tej dolo0dbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob tem preizkusu je ugotovilo, da sodi610de prve stopnje v izpodbijanem delu sodbe ni storilo po uradni dol7enosti upo1tevnih bistvenih kr61itev procesnih dolo0db niti procesnih kr61itev, ki jih uveljavljati prito7bi. Pravno relevantno dejansko stanje je bilo pravilno ugotovljeno in nanj pravilno uporabljeno materialno pravo.
7.To7enka sodi610du prve stopnje v zvezi z odlo0ditvijo o nedopustnosti pobota in s tem nalo7enim ji pla0dilom poslovne uspe1nosti za leto 2023 (v prete7em delu) neutemeljeno o0dita izdajo sodbe presene0denja in s tem procesno kr61itev iz 6. (pravilno: 8.) alineje drugega odstavka 339. 0dlena Zakona o pravdnem postopku4 v smislu kr61itve na0dela kontradiktornosti. Prepoved sodbe presene0denja stranke varuje pred uporabo materialnopravne podlage, na katero stranki kljub zadostni skrbnosti nista mogli ra0dunati in zato v tej smeri nista pravo0dasno podali relevantnih navedb.5 Okoli610ina, da je sodi610de prve stopnje svojo odlo0ditev o nedopustnosti pobota v obravnavani zadevi oprlo na ustrezno dolo0dbo ZDR-1 o pogojih za zadr7evanje pla0dila delodajalca in njegovi mo7nosti za pobot njegove terjatve do delavca s svojo obveznostjo pla0dila (136. 0dlen ZDR-1) ne predstavlja take pravne situacije. Navedena zakonska dolo0dba ZDR-1 namre0d ob splo1nih dolo0dbah o pobotu (311. 0dlen Obligacijskega zakonika6) predstavlja edino mo7no pravno podlago v tej zadevi, na katero sta obe stranki lahko in mogli ra0dunati. Tembolj to velja za to7enko, ki se je 7ee v odgovoru na to7bo sklicevala na to, da je to7nikovo obrestovano terjatev iz naslova poslovne uspe1nosti za leto 2023 pobotala s svojo terjatvijo iz naslova (to7niku preve0d izpla0danega) sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2024. Neutemeljen je tudi prito7beni o0ditek upo61tevanja prepoznih navedb to7nika o (ne)dopustnosti enostranskega pobota, ki jih je to7nik sicer res podal 61ele na drugem naroku. Vendar tudi 0de to7nik tovrstnih navedb ne bi podal, bi moralo pogoje za materialni pobot ob pravilni uporabi materialnega prava upo1tevati 7ee sodi610de prve stopnje samo, v tem okviru pa tudi preveriti, ali je za pobot poleg splo1nih pogojev (311. 0dlen OZ) podano pisno soglasje delavca v skladu z drugim odstavkom 136. 0dlena ZDR-1. Sodi610de prve stopnje je utemeljeno poudarilo, da to7enka navedb o pisnem soglasju delavca za pobot ni podala. Trditveno in dokazno breme o obstoju pisnega soglasja delavca pa je bilo ob zatrjevanju to7enke o izvedenem (materialnem) pobotu na njej, ki bi morala hkrati navesti obstoj vseh pogojev (v konkretnem primeru pisnega soglasja sodelavca) zgolj ob izpolnjenosti katerih je tak pobot sploh mogo0d.
8.Neutemeljen je tudi pav1alni prito7beni o0ditek to7enke o bistveni kr61itvi dolo0db postopka in zmotni uporabi materialnega prava, ki naj bi ju storilo sodi610de prve stopnje s tem, ko ob zavzetem stali610du o nedopustnosti izvedenega pobota pred pravdo ni izvedlo procesnega pobota. Ob tem to7enka kot pomembno izpostavlja svojo izrecno navedbo, da izjavlja pobot medsebojnih terjatev, kar naj bi sodi610de prve stopnje prezrlo. To7enka sicer priznava, da ni oblikovala svojega pobotnega ugovora v obliki tripartitnega izreka, saj ni vedela, da bo sodi610de odlo0dilo, da materialni pobot ni dopusten, vendar pa bi jo moralo sodi610de v okviru materialnega procesnega vodstva na to opozoriti in jo k oblikovanju pobotnega ugovora pozvati. Tako prito7beno stali610de to7enke, ki posku61a skrb za pravo0dasno in procesno pravno pravilno uveljavljanje ugovora zaradi pobota7 prevaliti na sodi610de, ni utemeljeno. Materialno procesno vodstvo iz 285. 0dlena ZPP8 se ne razteza na pomo0d sodi610da pri oblikovanju to7benega zahtevka, kakor tudi ne pri oblikovanju pobotnega ugovora oziroma odlo0ditvi o njegovem oblikovanju. Kot priznava to7enka sama, v tem postopku sploh ni podala (procesnega) pobotnega ugovora kot procesnopravnega sredstva obrambe zoper to7beni zahtevek. 60e ve0d, to7enka je izrecno navajala, da je medsebojne terjatve (7ee) pobotala, torej da naj bi 61lo za 7ee opravljen materialni pobot, ob sicer61njem izostanku kakr61nihkoli navedb o pisnem soglasju delavca k pobotu, kot ga zahteva drugi odstavek 136.0dlena ZDR1.
9.To7enka v prito7bi neutemeljeno izpodbija zaklju0dek sodi610da prve stopnje, da ni izkazala, da bi dejansko pla0dala prispevke iz naslova poslovne uspe1nosti za leto 2023. Kot je pravilno zaznalo sodi610de prve stopnje, je dejstvo pla0dila teh prispevkov postalo sporno 7ee na prvem naroku za glavno obravnavo. Takrat je to7enka sicer res navedla, da je od bruto zneska pla0dala prispevke in dohodnino, to7nik pa je nasprotno navedel, da tega podatka ni prejel. To7enka zato napa0dno sklepa, da dejstvo pla0dila prispevkov takrat ni bilo sporno. Sodi610de prve stopnje je pravilno pojasnilo, da breme dokazovanja opravljenega pla0dila prispevkov nosi to7enka, to7niku pa nasprotno negativnega dejstva (nepla0dila teh prispevkov) ni bilo treba dokazovati. Izpis iz banke z dne 24. 9. 2024, ki ga v zvezi s spornim pla0dilom 61ele v prito7bi prilaga to7enka, predstavlja nedopustno prito7beno novoto (prvi odstavek 337. 0dlena ZPP). Hkrati pa predlo7ena listina 7ee sama po sebi izkazuje neutemeljenost prito7benih zavzemanj, da bi lahko (moralo) sodi610de dokaze v zvezi s pla0dilom prispevkov izvajati tudi po uradni dol7enosti v skladu s 34. 0dlenom ZDSS-1. Dokaze o tem pla0dilu bi o0divno lahko brez te7eb predlo7ila to7enka (kot jih je sedaj v prito7bi). Preiskovalno na0delo kot izjemna mo7nost po tej zakonski dolo0dbi ni namenjeno odvzemanju dokaznega bremena procesno neskrbni stranki. Upo1tevati ga je mo7no le v primerih, 0de sodi610de po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odlo0ditev. Dolo0dba prvega odstavka 34. 0dlena ZDSS-1 pa ne razbremenjuje strank njihovega materialnega in procesnega dokaznega bremena. Tveganja svoje pravdne pasivnosti nosi vsaka stranka sama.9
10.Sodi610de prve stopnje je zahtevek na pla0dilo poslovne uspe1nosti za leto 2024 zavrnilo, kar to7nik neutemeljeno izpodbija s prito7bo. Razloge za tako odlo0ditev je sodi610de natan0dno pojasnilo (obrazlo7eitev prvostopne sodbe v to0dkah 16 do 19), sodi610de druge stopnje jih kot materialnopravno pravilne sprejema in zgolj na kratko povzema: ZDR-1 v zvezi s trinajsto pla0do oziroma delom pla0de za poslovno uspe1nost v drugem odstavku 126. 0dle na dolo0da le, da je ta del pla0de, 0de je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Relevantna kolektivna pogodba dejavnosti (Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije, 68. 0dlen) je v zvezi s pla0dilom poslovne uspe1nosti odkazovala na dolo0dbe kolektivne pogodbe na ravni delodajalca, splo1nega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi. To7enka je pla0dilo dela pla0de za poslovno uspe1nost uredila s predlo7enim pravilnikom (B7),10 ki v 2. 0d lenu dolo0da, da se ta del pla0de izpla0da delavcem, ki izpolnjujejo pogoje iz 4. 0d lena, 0de se do 24. 12. v teko0dem letu sprejme ustrezen sklep direktorja. V 4. 0d lenu izrecno dolo0da, da so do tega dela pla0de upravi0deni (le) zaposleni, ki so na dan odlo0danja o izpolnjevanju pogojev za izpla0dilo v delovnem razmerju pri delodajalcu. Sklep o izpla0dilu dela pla0de za poslovno uspe1nost za leto 2024 (B8) je bil sprejet 18. 12. 2024, ko to7nik ni bil ve0d v delovnem razmerju pri to7enki (to mu je zakonito prenehalo 7ee 20. 8. 2024).
Kot izhaja iz poimenovanja tega instituta, je plačilo za poslovno uspešnost vezano na uspešnost poslovanja družbe kot celote. Ta se običajno presoja po doseganju v planskih aktih družbe načrtovanih ciljev in je odvisna od številnih drugih dejavnikov (med drugim tudi od tržnih razmer, poslovnih odločitev itd.), ne le od kvalitete ali celo zgolj od obsega opravljenega dela delavcev. Plačilo iz naslova poslovne uspešnosti predstavlja sistem kolektivnega nagrajevanja praviloma vseh delavcev pri delodajalcu in ne individualnega prispevka delavca k uspešnosti poslovanja delodajalca.¹¹ Ker plačilo poslovne uspešnosti že glede na vsebino tega instituta ni neposredno povezano z dejanskim prispevkom delavca k tej uspešnosti (kot je to pri delovni uspešnosti), je neutemeljen pritožbeni očitek, da je toženka z izplačilom zgolj delavcem, ki so bili na dan odločanja o izpolnjevanju pogojev za izplačilo poslovne uspešnosti v delovnem razmerju pri toženki, tožnika kljub njegovemu individualnemu prispevku k rezultatu izločila in to zgolj na podlagi kriterija statusa zaposlitve na določen datum (tožniku je delovno razmerje pri toženki prenehalo že 20. 8. 2024). Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, ta pogoj oziroma kriterij ne krši prepovedi diskriminacije (prvi odstavek 6. člena ZDR-1), saj neenaka obravnava delavcev ne temelji na osebni okoliščini (zaposlitev delavca pri delodajalcu na določen dan ni osebna okoliščina¹²). Sodišče druge stopnje ni spregledalo, da je tožnik (nove) navedbe v zvezi z diskriminacijo na podlagi statusa zaposlitve podal šele v pritožbi. Ker pa je stališča v zvezi z (ne)diskriminatornostjo tega kriterija zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, je moralo na drugačno naziranje tožnika v pritožbi pritožbeno sodišče vendarle odgovoriti.
Materialnopravno pravilna je tudi izpodbijana odločitev o stroških postopka, ki jih mora glede na delež neuspeha v postopku tožnik povrniti toženki. Slednja se neutemeljeno zavzema, da bi ji moralo sodišče prve stopnje priznati višjo nagrado za sestavo pripravljalne vloge, s katero se je opredelila do zahtevka po spremenjeni tožbi. Zmotno je stališče toženke, da naj bi šlo za novo tožbo, za odgovor na katero bi moralo sodišče priznati nagrado za odgovor na tožbo (poleg hkrati priznane nagrade za pripravljalno vlogo). Tožnik je na prvem naroku zgolj spremenil tožbo tako, da je tožbeni zahtevek razširil še za dodatno uveljavljano plačilo za poslovno uspešnost za leto 2024 v višini 417,97 EUR (drugi odstavek 184. člena ZPP). S tem se vrednost storitve glede na vrednost spornega predmeta, izraženega v številu točk, ni spremenila (tar. št. 19 veljavne Odvetniške tarife - OT). Za pripravljalno vlogo, s katero se je toženka po pozivu sodišča opredelila do spremembe tožbe, je sodišče toženki pravilno priznalo zgolj 150 točk (2. točka tar. št. 16 OT), ne pa še priglašenih dodatnih 200 točk, kot da bi šlo za (nov) odgovor na novo tožbo. Neutemeljeno je tudi pritožbeno zavzemanje za priznanje dodatnega plačila za odsotnost iz pisarne (priglašenih 2 x po 40 točk). Sodišče prve stopnje pooblaščenki toženke ni priznalo teh priglašenih stroškov, ker ima odvetniška pisarna sedež v istem kraju, kot je sodišče. Taka argumentacija prvostopenjskega sodišča je izkustveno logično sprejemljiva in jo sodišče druge stopnje sprejema. Ob tem sicer razume tudi argument toženke, da "za prihod iz pisarne na sodišče potrebuje določen čas, ker teleportacija (še?) ne deluje", vendar je prepričano, da je to okoliščino že upoštevalo sodišče prve stopnje. Jasno je namreč, da pot na sodišče, tudi če še tako kratka, terja določen čas, vendar je normalno potreben čas poti tudi po prepričanju sodišča druge stopnje že zajet v vrednosti same storitve. Tako je npr. pri plačilu za zastopanje na naroku relevantno časovno obdobje, ki upravičuje do dodatnega plačila, preseganje ene ure (prvi odstavek 6. člena OT), pri čakanju na narok pa več kot 15 minut (drugi odstavek 6. člena OT). Sodna praksa glede priznavanja plačila za pristop na narok sicer ni povsem poenotena, mogoče pa je najti kar nekaj judikatov, ki pritrjujejo stališču, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje.¹³ Argument, da je interpretacija sodišča prve stopnje pravilna, je tudi terminološko razlikovanje (jezikovna razlaga določbe). OT ne govori o odsotnosti iz pisarne zaradi poti na sodišče, temveč o "času potovanja za stranko", kar vendarle predpostavlja neko nezanemarljivo časovno enoto, ki jo odvetnik prebije na "potovanju". Dodatne okoliščine, ki jih glede tegob časovnih izgub za premik iz točke A do točke B v prometni konici za konkretni primer izpostavlja toženka, pa predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Sicer pa pri časovnih izgubah zaradi prometnih zamaškov vendarle ne more iti za stroške, ki bi jih bilo mogoče v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP v celoti prevaliti na nasprotno stranko.
Ker niso bili podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani del sodbe (353. člen ZPP).
Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe. Sama pa krije tudi stroške odgovora na pritožbo tožnika, s katerim ni v bistvenem pripomogla k odločitvi o tožnikovi pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena istega zakona).