Jedro

Sodišče je materialno-procesno vodstvo dolžno opraviti, če je strankina trditev ali dokazna ponudba pomanjkljiva. Gre za to, da sodišče stranki pomaga, da dopolni posamezne navedbe o pomembnih dejstvih in dopolni posamezna dokazila. Nedopustno pa je, da je sodišče stranki dopustilo, da je v določenem roku po prvem naroku vlogo dopolnila in to tudi z dokazi, na katere se do konca glavne obravnave sploh ni sklicevala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v drugem in tretjem odstavku točke 4 in točki 5 tako spremeni, da se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne. V točki 7 pa tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške namesto v znesku 2.403,19 EUR znesek 826,29 EUR. V ostalem (glede teka zakonitih zamudnih obresti) ostane sodba nespremenjena.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 471,00 EUR v roku 15-ih dni v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do dne plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo zaradi umika tožbe za znesek 39.000,00 EUR postopek v tem delu ustavilo (točka 1. izreka sodbe). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo še v znesku 17.039,90 EUR (2. točka izreka sodbe). Kar je zahtevala tožeča stranka več oziroma drugače je zavrnilo (3. točka izreka sodbe). Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati premoženjsko škodo za stroške zdravljenja v znesku 500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 03. 2008 do dne plačila (prva alinea točke 4 izreka sodbe). Nadalje pa je še odločilo, da je dolžna tožeča stranka toženi za izgubljeni zaslužek za čas od junija 2006 do aprila 2010 plačati znesek 10.145,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, za izgubljeni zaslužek za obdobje od maja 2010 do decembra 2010, pa znesek 1.839,49 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (druga in tretja alinea 4. točke izreka sodbe). Tožena stranka pa je dolžna tožeči stranki od 01. 01. 2011 dalje plačevati odškodnino za izgubljeni zaslužek kot rento, in sicer v letnem znesku 2.968,00 EUR (5. točka izreka sodbe). Kar je zahtevala tožeča stranka iz tega naslova več je zavrnilo (6. točka izreka sodbe). Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici njene pravdne stroške v znesku 2.403,19 EUR (7. točka izreka sodbe).

2. Zoper drugo in tretjo alineo 4. točke in zoper 5. in 7. točko izreka sodbe se je pritožila tožena stranka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče, ko je odločalo o povračilu izgubljenega dohodka tožnice kršilo določila pravdnega postopka, kar vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe. Tožnica do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo ni predložila listin, ki bi izkazovale izgubo na dohodku. Le-teh tudi ni določno specificirala. Sodišče je tožnici določilo rok za predložitev listin, a je tožena stranka temu nasprotovala (286. člena ZPP). Tožnica ne k tožbi in tudi ne k pripravljalni vlogi ni predložila listin, na podlagi katerih bi izkazala izgubo na zaslužku in jih tudi ni specificirala. Sodišče je po nasprotovanju tožene stranke navedlo, da tožnica te lahko še predloži v okviru materialnega procesnega vodstva. Tako široka razlaga 285. člena ZPP ni pravilna. Ni dopustno, da sodišče stranki določi rok za predložitev listin, na katere se nikjer predhodno do zaključka prvega naroka ni določno sklicevala. Tožnica ni določno specificirala listin, ki jih je predložila po prvem naroku za glavno obravnavo. Navedla jih je šele v drugi pripravljalni vlogi, ki jo je posredovala na poziv sodišča, torej v fazi nastopa prekluzije navajanja dejstev in dokazov. Tako je zaradi prekluzije, potrebno odločiti tako kot, da tožeča stranka ni predložila listin, ki bi izkazovale izgubo na dohodku in sicer tako za preteklo kot tudi za bodočo izgubo na dohodku ter v tem delu tožbeni zahtevek, na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, zavrniti (215. člen ZPP). Tožena stranka pa se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških. Ker sodišče stroškov ni določno obrazložilo po višini, se do tega ne more opredeliti. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek v napadenem delu zavrne vse s stroškovno posledico. Podrejeno pa zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Tožeči stranki naj tudi naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka tožene stranke.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožena stranka je že v teku pravdnega postopka, sedaj v pritožbi pa ponovno, ugovarjala tožeči stranki, da ni pravočasno predlagala dokazov – listin, ki bi izkazovale njeno izgubo na dohodku. Tožeča stranka je to storila šele po prvem naroku in v roku, ki ji ga je določilo sodišče. Trditev tožene stranke, da tožeča stranka dejstev, ki bi utemeljevala višino zahtevka ni navedla pravočasno pomeni, da je bil tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na izgubo na dohodku nesklepčen in bi ga moralo sodišče zavrniti. ZPP v prvem odstavku 268. člena določa, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o ponujenih dokazih nasprotne stranke.

6. Tožeča stranka je v tožbi navedla, da je bila v letu 2006 invalidsko upokojena in se ji je dohodek zmanjšal za 3.238,00 EUR, prav tako se ji je za tak znesek zmanjšal prihodek v letu 2007. Povedano iz predloženih dokazov (A24-A26) ne izhaja, saj so na teh listinah navedeni le zneski, ki jih je tožnica prejela. Tožnica pa tudi v prvi pripravljalni vlogi (list. št. 61) dokaznih listin ni predložila. Izračun, ki ga je priložila pa je napravila sama, ni pa predložila listin, ki bi ta izračun potrjevale. Pri tem pa se tudi ni sklicevala na druge listine npr. izplačilne liste delodajalca, potrdilo ZPIZ. Tožnica je šele po prvem naroku, na katerem jo je sodišče pozvalo, da v roku 15-ih dni vtoževano izgubo določno pojasni, to pojasnila in predložila tudi ustrezne dokaze. Glede na opisano situacijo pa je pritrditi toženi stranki, da je tožnica dokaze, ne glede na poziv prvega sodišča na glavni obravnavi dne 24. 05. 2010, predložila prepozno. Jasno je, da so bile navedbe in dokazi podani po roku iz prvega odstavka 286. člena ZPP. Tožena stranka tudi ni navedla, zakaj trditev in dokazov ni mogla podati že prej.

7. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča prvo sodišče odprave pomanjkljivosti tožničinih vlog ne bi smelo omogočiti v okviru materialno-procesnega vodstva. Sodišče je namreč materialno-procesno vodstvo dolžno opraviti, če je strankina trditev ali dokazna ponudba pomanjkljiva. Gre za to, da sodišče stranki pomaga, da dopolni posamezne navedbe o pomembnih dejstvih in dopolni posamezna dokazila. Nedopustno pa je, da je sodišče stranki, v tem primeru tožeči dopustilo, da je v določenem roku po prvem naroku vlogo dopolnila in to tudi z dokazi, na katere se do konca glavne obravnave sploh ni sklicevala. Povedano pa pomeni, da sodišče navedb in dokazov, ki jih je tožeča stranka vložila prepozno ne bi smelo upoštevati. To pa nadalje pomeni, da tožnici ni uspelo dokazati višine izgube na zaslužku, kar nadalje pomeni, da je tožbeni zahtevek v tem delu, drugi in tretji odstavek 4. točke in 5. točka izreka sodbe, neutemeljen in je bilo zahtevek potrebno zavrniti.

8. V posledici sprememb uspeha pravdnih strank že v postopku na prvi stopnji je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev o stroških postopka (7. točka izreka sodbe). Po spremembi je uspeh tožeče stranke 26%, tožene stranke pa 74%. Že prvo sodišče je stroške tožeče odmerilo na 5.688,43 EUR (26% predstavlja znesek 1.479,00 EUR) stroške tožene stranke pa na 882,05 EUR, 74% predstavlja znesek 652,71 EUR (odmera stroškov je razvidna iz spisa na list. št. 86 in 87). Po pobotanju je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 826,29 EUR pravdnih stroškov.

9. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka je priglasila stroške takse za pritožbo. Tožeča stranka se je pritožila za znesek 13.113,55 EUR, taksa za pritožbo znaša 471,00 EUR.