Jedro

Stroški za začasnega zastopnika so stroški tožeče in ne tožene stranke.

Delno pravilna je pritožbena navedba, da je tožnik na podlagi odločbe Bpp oproščen plačila stroškov začasnega zastopnika tretje tožene stranke, torej predmetnih stroškov, vendar pa to ne velja za ostale tožeče stranke, ki so tudi zavezane za plačilo teh stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se ta točka glasi: „Tožeče stranke so dolžne začasnemu zastopniku tretje tožene stranke odvetniku B. B. na TRR, št. 0000, odprt pri Banki d.d., v roku 15 dni plačati 1.679,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev te obveznosti dalje do plačila.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in izpodbijani sklep v I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožečim strankam naložilo, da prvo toženi stranki povrnejo 4.612,84 EUR pravdnih stroškov (I. točka izreka), tretje toženi stranki pa 3.132,75 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep nadomesti z novim, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Kot bistveno navaja, da je sodišče prvo in tretje toženima strankama neutemeljeno priznalo urnino v višini 200 točk, saj je narok trajal od 11.30 do 14.05, kar pomeni, da jima pripada le 150 točk. Poleg tega sodišče ni upoštevalo, da je tožnik A. A. z odločbo Bpp 1173/2019 oproščen plačila stroškov začasnega zastopnika tretje tožene stranke. Spregledalo pa je tudi, da je bila nagrada začasnemu zastopniku za odgovor na tožbo že priznana, prav tako stroški poštnih in telekomunikacijskih storitev. Sodišče prve stopnje bi moralo stroške za začasnega zastopnika po vloženem stroškovniku izplačati iz sredstev za brezplačno pravno pomoč.

3. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 692/2017-II z dne 5. 11. 2020 štelo pritožbo prvo tožeče stranke za umaknjeno.

4. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. V prvem odstavku 6. člena OT1 je določeno, da gre odvetniku za porabljeni čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro tudi urnina v višini 50 točk, vendar za vsakokratno zastopanje največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje. To v obravnavanem primeru, ko je narok trajal od 11.30 do 14.05 pomeni, da odvetniku pripada od 12.30 ure za vsake začete pol ure po 50 točk urnine, torej 4 x 50 točk (od 12.30, od 13.00, od 13.30 in od 14.00), skupaj 200 točk. Pritožbena trditev, da bi morala biti urnina priznana le v višini 150 točk je zato neutemeljena in ker niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP2), je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 5. 2019 tretje toženi stranki postavilo začasnega zastopnika, ker je ugotovilo, da so za to izpolnjeni pogoji iz prvega ostavka 82. člena ZPP. V skladu s petim odstavkom istega člena stroške za postavitev začasnega zastopnika založi tožeča stranka (sicer se tožba šteje za umaknjeno). Glede na to, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 20. 9. 2019 začasnemu zastopniku tretje tožene stranke stroške za odgovor na tožbo, za stroške poštnih in telekomunikacijskih storitev ter 22 % DDV na odvetniško storitev že priznalo, mu je dejansko treba odmeriti le še preostale stroške, sicer bi mu bili, tako kot pravilno opozarja pritožba, delno odmerjeni dvojno. Glede na to, da so stroški za začasnega zastopnika stroški tožeče in ne tožene stranke, je treba v tem smislu obravnavati na naroku dne 29. 11. 2019 priglašene stroške začasnega zastopnika tretje tožene stranke. Začasnemu zastopniku tretje tožene stranke pripadajo še stroški za zastopanje na poravnalnem in 1. naroku v višini 2000 točk, 200 točk urnine, 80 točk za odsotnost iz pisarne in 10,36 EUR potnih stroškov ter 22 % DDV-ja na odvetniško storitev. Delno pravilna je pritožbena navedba, da je tožnik A. A. na podlagi odločbe Bpp 1173/2019 z dne 17. 5. 2019 oproščen plačila stroškov začasnega zastopnika tretje tožene stranke, torej predmetnih stroškov3, vendar pa to ne velja za ostale tožeče stranke, ki so tudi zavezane za plačilo teh stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP). Glede na obrazloženo je bilo zato treba izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeniti (3. točka 365. člena ZPP).

1 Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 2/15, 28/18, 22/19. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Zato se bodo stroški, katerih plačila je oproščen, izplačali iz sredstev za brezplačno pravno pomoč, če jih bo upravičenec od njega terjal.