Jedro

Če vsebina podzakonskih predpisov ni usklajena z novim zakonom v predpisanem roku, se njihove določbe lahko kljub poteku instrukcijskega roka še naprej uporabljajo, vendar le primerno in smiselno v skladu s spremenjenim zakonom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 28.7.1998, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS z dne 7.1.1998. S prvostopenjsko odločbo je tržni inšpektor na podlagi 28. člena Zakona o standardizaciji (Ur. l. RS, št. 1/95, v nadaljevanju ZSta-95) tožeči stranki naložil odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti pri elektronskih aparatih za gospodinjstvo in podobno uporabo ter odločil, da je dolžna pridobiti atest glede povzročanja radiofrekvenčnih motenj in atest za varnost pri izdelkih, navedenih v izreku prvostopenjske sodbe. Tožeči stranki je prepovedal promet z vsemi navedenimi izdelki od prejema odločbe do odprave ugotovljenih pomanjkljivosti ter odločil, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe.

V obrazložitvi je sodišče prve stopnje navedlo, da sta bili Odredba o obveznem atestiranju električnih aparatov za gospodinjstvo (Ur.l. SFRJ, št. 43/88) in Odredba o obveznem atestiranju elektronskih aparatov za gospodinjstvo in podobno uporabo (Ur.l. SFRJ, št. 8/87) res izdani na podlagi Zakona o standardizaciji iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ, št. 38/77 in 11/80, v nadaljevanju ZSta-77) in nista bili usklajeni na podlagi kasnejšega Zakona o standardizaciji iz leta 1988 (Ur.l. SFRJ, št. 37/88 in 23/91, v nadaljevanju ZSta-88), vendar zato še ni mogoče trditi, da sta se prenehali uporabljati. ZSta-88 določa le uskladitev, ne določa pa prenehanja uporabe predpisov v primeru neuskladitve z zakonom.

Tožeča stranka izpodbija sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi ponovno navaja, da sta bili Odredbi izdani na podlagi ZSta-77, zato zanje ne velja 1. odstavek 31. člena ZSta-95, ki določa, da se do izdaje tehničnih predpisov iz tega zakona kot republiški predpisi smiselno uporabljajo tisti zvezni predpisi nekdanje SFRJ, ki so bili izdani na podlagi ZSta-88. Navedeni odredbi nista bili usklajeni z ZSta-88, kar jasno kaže, da sta v veliki meri vsebinsko zastareli. Tožeči stranki se zdi vprašljiva tudi uporaba Pravilnika o obveznem atestiranju proizvodov, ki povzročajo radiofrekvenčne motnje, in o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati podjetja in druge pravne osebe, pooblaščeni za atestiranje teh proizvodov (Ur. l. SFRJ. št. 30/91, v nadaljevanju Pravilnik), ki bi moral biti v skladu s 45. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSta (Ur.l. SFRJ, št. 23/91, v nadaljevanju ZSta-A) usklajen s tem zakonom do konca leta 1992, do česar pa ni prišlo. Tožeča stranka predlaga, da naj Vrhovno sodišče njeni pritožbi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Nedvomno 1. odstavek 31. člena ZSta-95 izrecno predvideva smiselno uporabo le tistih tehničnih predpisov, ki so bili izdani na podlagi ZSta-88, sporno pa je, ali določba dopušča tudi uporabo navedenih Uredb, ki sta bili izdani na podlagi ZSta-77 in nista bili usklajeni s spremenjenimi zakoni o standardizaciji.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da kljub zahtevam obeh kasnejših zakonov, da se predpisi uskladijo s spremenjenim zakonom, določbi 45. člena ZSta-A-91 in 86. člena ZSta-88 ne določata sankcije prenehanja veljavnosti, če se predpisi ne bi uskladili v zakonsko določenem roku. Eden bistvenih namenov prehodnih določb je namreč preprečiti nastajanje pravnih praznin, s tem da zakonodajalec časovno veljavnost spreminjanih predpisov prilagodi vnaprej predvidenim dejanskim zmožnostim pristojnih organov in potrebam naslovnikov v konkretnih situacijah. Navedeno izhodišče izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 31. člena ZSta-95, ki do izdaje usklajenih podzakonskih predpisov predvideva smiselno uporabo predpisov, sprejetih na prejšnji zakonski podlagi. V skladu s teleološko razlago instituta prehodnih določb ter uporabo zakonske analogije lahko uporabo 1. odstavka 31. člena ZSta-95 razširimo tudi na predpise, ki so bili izdani na podlagi ZSta-77. Če vsebina podzakonskih predpisov ni usklajena s novim zakonom v predpisanem roku, se njihove določbe lahko kljub poteku instrukcijskega roka še naprej uporabljajo, vendar le primerno in smiselno v skladu s spremenjenim zakonom. Navedeno še toliko bolj velja za urejanje procesnih vprašanj, ki ne vplivajo na samo vsebino normativnih zahtev. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da Uredbi urejata zgolj postopkovna vprašanja (predmet urejanja je natančno določen v 2. odstavku 56. člena Zakona o standardizaciji, Ur.l. SFRJ, št. 11/80, v nadaljevanju ZSta-80), medtem ko so kakovostne značilnosti proizvodov predpisane v ustreznih standardih. Tudi Pravilnik predpisuje le postopek obveznega atestiranja proizvodov, ki s svojim delovanjem povzročajo radiofrekvenčne motnje, medtem ko so mejne vrednosti določene v jugoslovanskih standardih s področja radiokomunikacij (1. člen Pravilnika). Zaradi procesne narave Uredb in Pravilnika je neutemeljen tudi pritožbeni ugovor, da je njihova vsebina zastarela in posledično neveljavna. Vrhovno sodišče k temu še dodaja, da je bil konkretni inšpekcijski ukrep izrečen že zaradi dejstva, da tožnik sploh ni predložil dokazila o preverjanju usklajenosti njegovih proizvodov s tehničnimi standardi (v konkretnem primeru atest glede povzročanja radiofrekvenčnih motenj in atest za varnost), medtem ko sama (zastarelost) vsebine standardov sploh ni predmet tega postopka.

Ker ne obstojijo uveljavljani pritožbeni razlogi, sodišče pa pri preizkusu izpodbijane sodbe ni našlo napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.