Jedro

Tožeča stranka s pritožbenim očitkom absolutne bistvene kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP dejansko izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje. To pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v 1. in 3. odstavku izreka razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 21556/2017 z dne 17. 3. 2017 (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Sklep o izvršbi opr. št. VL 21556/2017 z dne 17. 3. 2017 se ohrani v celoti v veljavi v 1. in 3. točki izreka sklepa, tako da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati znesek 3.026,07 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 3. 2014 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 158,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 3. 2017 dalje do plačila. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki tudi vse nadaljnje pravdne stroške v roku 8 dni od vročitve sodbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila,“ (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti pravdne stroške v višini 680,88 EUR, od vročitve sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). S pritožbo torej ni dopustno izpodbijati niti dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je po izvedenem dokaznem postopku ocenilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je dogovorjeni popust v višini 3.026,07 EUR upoštevala pri izdaji računa št. 13-300-000134 (A6). Ugotovilo je, da je s tem, ko je prvotni račun (A2) in dobropis (A3) stornirala ter izdala nov račun v višini 126.086,00 EUR (A6), kar ustreza znesku iz predračuna (A2), ustvarila novo terjatev, ne da bi pri tem upoštevala dogovorjeni popust zaradi predčasnega plačila v višini 3.026,07 EUR.

7. Tožeča stranka je sicer v pritožbi navedla, da sodbo sodišča prve stopnje izpodbija zaradi absolutne bistvene kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar se v njenem očitku skriva izpodbijanje dokazne ocene, zlasti v zvezi z oceno izpovedi zaslišanih prič D. P. in S. K. Dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

8. Glede uveljavljanja pritožbenega razloga protispisnosti pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP podana le, če bi sodišče vsebini dokaza (izpovedi zaslišanih prič) pripisalo drugačno vsebino, kakršno ima na izvirnem papirju (nepravilen prenos podatka), česar pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni storilo oziroma tožena stranka niti ni konkretizirala za nepravilen prenos katerega podatka naj bi šlo. Zaslišani D. P. je namreč zaslišan večkrat poudaril, da je storitev tožeče stranke znašala 126.086,00 EUR, zato ne drži, da je sodišče prve stopnje nepravilno preneslo podatek o vrednosti storitev iz zapisnika o zaslišanju. S pritožbenimi navedbami, da iz izpovedi zaslišanih prič izhaja, da se je tožena stranka oziroma zanjo D. P. zavedal, da je vrednost storitve tožeče stranke višja od zneska, ki so ga plačali, pravzaprav ni uveljavljala pritožbenega razloga protispisnosti, temveč je grajala ugotovljeno dejansko stanje in dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar pa kot že rečeno v sporu majhne vrednosti ni dopustno grajati.

9. Pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo izpovedi zaslišane računovodkinje, da se napake pri izdaji računov opravijo s storniranjem dokumentov in izdajo novih pravilnih dokumentov, niso utemeljeni. Navedeno je namreč sodišče prve stopnje upoštevalo in navedlo, da se lahko storno račun naredi tudi z izdajo dobropisa, kot je to storila tožeča stranka. Vendar je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka nato račun (A2) in dobropis (A3) s tem, ko ju je stornirala, v računovodskem smislu izničila, pri izdaji novega računa (A6) pa ni upoštevala dogovorjenega popusta zaradi predčasnega plačila v višini 3.026,07 EUR, prav tako za ta znesek ni izdala novega dobropisa.

10. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Skupna in nosilna značilnost vseh navedenih pomanjkljivosti pa je, da onemogočajo objektiven preizkus sodbe sodišča prve stopnje, za kar v konkretnem primeru ne gre, zato pritožbeni očitek o obstoju te kršitve ni utemeljen.

11. Glede na obrazloženo, in ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

12. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča, zato teh stroškov ni mogoče šteti za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP in jih tožena stranka nosi sama.