Jedro

Tožena stranka ugotavlja, da tožnik ni navedel nobenega od revizijskih razlogov v zvezi s sodbo in zato nima verjetnega izgleda za uspeh in tako ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelka v Novi Gorici, št. III U 136/2015-5 z dne 19. 6. 2015. V obrazložitvi odločbe se tožena stranka sklicuje na določilo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter ali je postopek razumno sprožati. Tožnik je prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS, oddelka v Novi Gorici, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper sklep Upravnega sodišča RS št. Bpp 377/2014 z dne 21. 4. 2015, s tem sklepom pa je bila zavržena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot nepopolna in kot taka nesposobna za obravnavo. Tožnik je bil s pozivom pozvan, naj prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za revizijo dopolni tako, da izkaže izpolnjevanje posebnih pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik je svojo vlogo dopolnil, vendar pa v svoji dopolnitvi ni navedel ničesar v zvezi s sodbo št. III U 136/2015, ki jo želi izpodbijati z revizijo. Tožena stranka tako ugotavlja, da ni izkazal izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1. Tožena stranka nadalje pojasnjuje, zakaj po njenem mnenju niso podani pogoji za vložitev revizije. V zadevi, kjer bi želel tožnik vložiti revizijo, pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti in tako ni izpolnjen vrednostni pogoj za dovoljenost revizije. Tožnik tudi ni navedel pravnega vprašanja glede katerega pričakuje odločitev vrhovnega sodišča, ni ga konkretiziral, tako da pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tudi ni izkazan, tožena stranka pa pri presoji izpodbijane sodbe tudi ni našla nepravilnosti, za katere bi menila, da bi lahko pomenile oblikovanje pomembnega pravnega vprašanja. Prav tako pa tožnik v dopolnitvi vloge tudi ni navedel, kakšne zelo hude posledice naj bi izpodbijana sodba zanj pomenila. Tožena stranka tako ugotavlja, da tožnik ni navedel nobenega od revizijskih razlogov v zvezi s sodbo in zato nima verjetnega izgleda za uspeh in tako ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnik v tožbi navaja, da sta sin in hčerka ostala brez denarnih sredstev in opisuje okoliščine, ki se nanašajo na postopek v zvezi z verodostojno listino, povezano z njegovim sinom in hčerko. Nadalje navaja, da je prepričan, da je zadeva v pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

3. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena ZUS-1 ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ni navedel nobenega od revizijskih razlogov v zvezi s sodbo in zato nima verjetnega izgleda za uspeh in tako ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa tudi tožena stranka pri presoji izpodbijane sodbe v zvezi z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni našla nepravilnosti, za katere bi menila, da bi lahko pomenile oblikovanje pomembnega pravnega vprašanja.

6. Sodišče se ne opredeljuje do tožbenih navedb, ki se nanašajo na postopek v zvezi z verodostojno listino, saj se navedene tožbene navedbe ne nanašajo na obravnavano zadevo, kjer je bistveno vprašanje, kdaj so glede na določila ZUS-1 podani pogoji za vložitev revizije.

7. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.