Jedro

Glede na dejstvo, da je bil tožnik pogojno odpuščen s prestajanja kazni 31. 5. 2022 in se je pogojni odpust z varstvenim nadzorom, ki po izpodbijani odločbi traja do izteka kazni 11. 8. 2023, tudi že iztekel, ter se je kazen zoper tožnika prav tako že iztekla 11. 8. 2022, odprava izpodbijanega akta ni več mogoča. Sodišče sodi, da si po povedanem tožnik z izpodbojno tožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je toženka odločila, da se tožnik, ki ga je Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo X K ... z dne ... v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp ... z dne ... obsodilo na 5 let zaporne kazni, 31. 5. 2022 pogojno odpusti s prestajanja kazni (točka 1 izreka). Tožnika se v času pogojnega odpusta v skladu s sedmim odstavkom 88. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) postavi pod varstveno nadzorstvo, ki ga bo izvrševal svetovalec Uprave za probacijo (točka 2 izreka). Pogojni odpust z varstvenim nadzorom traja do izteka kazni 11. 8. 2023, če ga sodišče ne bo preklicalo (točka 3 izreka). Varstveno nadzorstvo se bo izvrševalo do izteka kazni (točka 4 izreka). Posebni stroški v zvezi s tem postopkom niso nastali (točka 5 izreka).

2.Tožnik zoper točke 2 do 4 izreka izpodbijane odločbe vlaga tožbo, v kateri navaja določbo sedmega odstavka 88. člena KZ-1. Meni, da bi bilo potrebno upoštevati še 63. člen do 67. člen KZ-1, kar pojasni. Meni tudi, da je odločitev izpodbijane odločbe v nasprotju z izrekom in je zato ni mogoče preizkusiti, kar argumentira. Po mnenju tožnika obrazložitev tudi ne vsebuje vseh elementov iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kar pojasni. Obravnavana odločba je v izpodbijanem delu obremenjena s takšno kršitvijo, da je nepravilna in nezakonita. Sodišču predlaga, da dopusti in izvede predlagane dokaze, ter opravi glavno obravnavo in točke 2 do 4 izreka izpodbijane odločbe odpravi ter zadevo v tem obsegu vrne toženi stranki v ponoven postopek, tožniku pa tudi prisodi povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni, pod izvršbo.

3.Tožbo je bilo potrebno zavreči iz naslednjih razlogov:

4.Sodišče je v konkretnem primeru v okviru predhodnega preizkusa tožbe presojalo, ali tožba izpolnjuje vse procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo, med drugim tudi, ali tožnik izkazuje pravni interes za upravni spor v katerem je zahteval odpravo točk 2 do 4 izreka izpodbijane odločbe in v tem obsegu vrnitev zadeve v ponovni postopek.

5.V upravnem sporu sodišče na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost upravnega spora. Navedeno pomeni, da mora tožnik ves čas upravnega spora izkazovati pravo-varstveno potrebo, da je poseg sodišča potreben, ker drugače, njegove pravice oz. na zakon oprte koristi ne bi bile zavarovane. Povedano drugače to pomeni, da mora tožnik izkazati, da bi morebiten uspeh v upravnem sporu zanj pomenil določeno pravno korist oziroma izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga brez tega ne bi mogel doseči.

6.Po prvem odstavku 33. člena ZUS-1 se s tožbo v upravnem sporu lahko zahteva odprava upravnega akta (izpodbojna tožba), ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) in spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije).

7.V konkretnem primeru je tožnik zoper točki 2 do 4 izreka izpodbijane odločbe vložil izpodbojno tožbo in z njo zahteval odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek v navedenem obsegu. Odprava upravnega akta pa pomeni vzpostavitev stanja kot je bilo pred njegovo izdajo in možnost ponovitve upravnega postopka oz. ponovnega odločanja pred pristojnim organom (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Glede na dejstvo, da je bil tožnik pogojno odpuščen s prestajanja kazni 31. 5. 2022 in se je pogojni odpust z varstvenim nadzorom, ki po izpodbijani odločbi traja do izteka kazni 11. 8. 2023, tudi že iztekel, ter se je kazen zoper tožnika prav tako že iztekla 11. 8. 2022, odprava izpodbijanega akta ni več mogoča. Sodišče sodi, da si po povedanem tožnik z izpodbojno tožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. V takšnem primeru je za uresničitev pravice do sodnega varstva zoper odločbe upravnih organov predvidena možnost vložitve ugotovitvene tožbe (druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Tožnik pa v predmetni tožbi ni uveljavljal ugotovitev nezakonitosti točke 2 do 4 izreka izpodbijane odločbe oz. ni postavil ugotovitvenega zahtevka. Sodišče pa na podlagi prvega odstavka 40. člena ZUS-1 presoja upravni akt le v mejah tožbenega predloga, ki pa je v konkretni zadevi odprava izpodbijanega akta.

8.V predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu ZUS-1 sodišče s sklepom tožbo zavrže med drugim tudi, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. V konkretnem primeru po povedanem tožnik ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor. Pravni interes pa predstavlja eno od splošnih procesnih predpostavk za vložitev tožbe v upravnem sporu, na katero je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

9.Sodišče je podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da si tožnik s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja.

10.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, zavrže ali pa postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.