Jedro

Preužitkarska pogodba je po sodni praksi pogodba, s katero pogodbenika dogovorita medsebojne obveznosti podobno, kot so urejene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, le da je izročitev premoženja izvršena že ob sklenitvi pogodbe, pri čemer sta obe pogodbi odplačni (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 534/96 z dne 8.10.1997). Slednje je razvidno tudi iz primerjave določbe 557. člena OZ, kjer je urejena pogodba o dosmrtnem preživljanju in določbe 564. člena OZ, ki kot del slovenske pravne tradicije na novo ureja pogodbo o preužitku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi

sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru sklenilo, da spadajo v zapuščino po pokojnem J.P., nepremičnine v k.o. P., vl. št. 975, parc. št. 1972; vl. št. 702, parc. št. 343/6 in 343/7 – last zapustnika do celote, transakcijski račun pri Banki 1 z zneskom 35.930,41 SIT na dan 4.8.2004, sredstva pri Banki 2 s stanjem 4 USD na dan 1.9.2004, puška z gladko cevjo SSSR, kaliber 12/12, puška z gladko cevjo kaliber 12/12 in puška z gladko cevjo kaliber 16/16. Ugotovilo je, da so zakoniti dediči v prvem dednem zapustnikova žena R.P., hči L.K., sin N.P. in na podlagi vstopne pravice po pokojni R.M., zapustnikov vnuk R.A., vsak z dednim deležem do ¼, nakar je po odstopu dednega deleža A.R. v korist N.P. sklenilo, da zapuščino dedujejo R.P. do ¼, N.P. do 2/4 in L.K. do ¼, in še, da se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi pri zgoraj navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na ime R.P. do ¼, N.P. do 2/4 in L.K. do ¼.

Proti sklepu sodišča prve stopnje se je po svojem pooblaščencu pritožil dedič N.P.. Meni, da je izpodbijani sklep preuranjen. Navaja, da je bila v postopku vložena v spis pogodba o dosmrtnem preživljanju z dodatkom k preužitkarski pogodbi, vložena v obliki notarskega zapisa. Iz notarskega zapisa je razvidno, da je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 28.5.1986, spremenjena tako, da se je obveznost preživljanja črtala in se je pogodba preimenovala v preužitkarsko pogodbo; iz vsebine preužitkarske pogodbe z dne 20.8.1986 je razvidno, da je bila sprememba narejena z namenom takojšnjega obdarovanja preživljalke, torej je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju spremenjena v darilno pogodbo. Četudi si je ob darovanju pokojni P.J. izgovoril pomoč in nego pri preživljanju, pogodba ni bila odplačna, kot je namen pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Premoženje, ki ga je prejela darovalka, vpisano v vl. št. 6, 547 in 615 k.o. P., bi bilo zato potrebno všteti v zapuščino, skladno z določili čl. 28 Zakona o dedovanju in z darilom postopati skladno z določbami čl. 46 in naslednjih Zakona o dedovanju. Sodišče je po mnenju pritožnika pogodbo zmotno štelo kot pogodbo o dosmrtnem preživljanju in v dedovanje po pokojnem J.P. ni vključilo oz. vračunalo daril v dedni delež. Ker je dedič N.P. prikrajšan pri uveljavljanju dedno pravnih pravic je zanj izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Predlaga, da se izpodbijani sklep, kolikor ne vključuje darila po pogodbi z dne 28.5.1996 v zvezi s pogodbo z dne 20.8.1996 razveljavi in o dedovanju ponovno odloči. Pritožba ni utemeljena.

Čeprav sklenitev preužitkarske pogodbe, ki sta jo zapustnik in dedinja L.K. sklenila na Temeljnem sodišču v Kopru dne 20.8.1986 (dokaz A3) in s katero sta spremenila določbo 3. točke pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene pred istim sodiščem dne 28.5.1986 (dokaz A2), ni bila izrecno urejena niti v Zakonu o dedovanju (dalje:ZD) niti v Zakonu o obligacijskih razmerjih (dalje: ZOR), je dejstvo, da so se take pogodbe v smislu določbe 10. člena ZOR, ki kot eno od temeljnih načel določa, da udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, sklepale. Vendar pa pritožnik zmotno meni, da gre zato, ker preužitkarska pogodba dovoljuje takojšnjo vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah (navedenih v že omenjeni pogodbi o dosmrtnem preživljanju) na ime dedinje L.K., za darilno pogodbo, ki ni odplačna. Preužitkarska pogodba je namreč po sodni praksi pogodba, s katero pogodbenika dogovorita medsebojne obveznosti podobno, kot so urejene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, le da je izročitev premoženja izvršena že ob sklenitvi pogodbe, pri čemer sta obe pogodbi odplačni (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 534/96 z dne 8.10.1997). Slednje je razvidno tudi iz primerjave določbe 557. člena Obligacijskega zakonika (OZ) kjer je urejena pogodba o dosmrtnem preživljanju in določbe 564. člena OZ, ki kot del slovenske pravne tradicije na novo ureja pogodbo o preužitku. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena in ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).