Jedro

Tožena stranka, oziroma pred njo Agencija, iz neznanega razloga ni upoštevala (in zato tudi ne presodila) obvestila, ki ga je tožnik poslal v zvezi z nadomestitvijo živali (obvestilo se nahaja v upravnih spisih). Razen tega iz podatkov v upravnih spisih ni razvidno (ni listin), kako je bila opravljena poizvedba tožene stranke pri Centralnem registru govedi v zvezi s spornimi živalmi.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije št. ... z dne 24. 2. 2006 odpravi in vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. ... z dne 30. 6. 2005, s katero je bilo ugodeno zahtevkoma za mlečno premijo za plačilo za proizvajalce mleka za 50.586,00 enot in za dodatno plačilo za mleko za 50.586,00 enot v skupnem znesku 129.398,99 SIT. Zavrnjeni pa so bili zahtevki za ekstenzifikacijsko plačilo za 12 molznic, za posebno premijo za bike in vole, za enega bika do 24 - za zakol v RS, za ekstenzifikacijsko plačilo za enega bika do 24 - za zakol v RS, za klavno premijo za štiri klavna teleta za zakol, za klavno premijo za pet klavnih goved za zakol in za dodatno plačilo za klavno premijo za pet klavnih goved - za zakol. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/04 do 87/04, v nadaljevanju Uredba) in Uredbo o ureditvi trga za goveje meso (Uradni list RS, št. 90/03 do 109/04). Iz prvostopne odločbe je razvidno, da po podatkih iz Centralnega registra govedi, živali z ušesnimi številkami ..., ..., ... in ... niso bile na kmetijskem gospodarstvu tožnika v predpisanem roku obvezne reje, zato se zahtevki za ekstenzifikacijsko plačilo za krave molznice za te živali zavrnejo. Nadalje je iz prvostopne odločbe razvidno, da so bile nepravilnosti ugotovljene pri več kot 20 % živali, zato se vsi zahtevki za pomoč za živali v skladu z 2. odstavkom 42. člena Uredbe zavrnejo. Tožena stranka je ponovno preverila podatke o spornih živalih v Centralnem registru govedi in ugotovila, da je bila žival z ušesno št. ... na kmetijskem gospodarstvu tožnika od dne 3. 3. 2001 do pogina dne 30. 7. 2004; žival z ušesno št. ... je bila na kmetijskem gospodarstvu tožnika od dne 21. 9. 1993 do izvoza dne 12. 8. 2004; žival z ušesno št. ... je bila na kmetijskem gospodarstvu tožnika od dne 19. 9. 1997 do izvoza dne 12. 8. 2004; žival z ušesno št. ... pa je bila na kmetijskem gospodarstvu tožnika od dne 31. 3. 2000 do oddaje v zakol dne 5. 11. 2004. Tožnik je zahtevek za ekstenzifikacijsko premijo za krave molznice za sporne živali poslal skupaj z zbirno vlogo dne 6. 5. 2004. Po mnenju tožene stranke je prvostopni organ na podlagi 3. alinee 1. odstavka 17. člena Uredbe o ureditvi trga za goveje meso navedene zahtevke tožnika utemeljeno zavrnil; tožnik namreč sporne živali, za katere je uveljavljal zahtevek za ekstenzifikacijsko premijo za krave molznice, ni imel v reji v predpisanem šest mesečnem roku od oddaje zahtevka za ekstenzifikacijske premije za krave molznice. Iz podatkov v upravnih spisih je razvidno, da je tožnik s priporočeno pošiljko dne 30. 8. 2004 prvostopnemu organu res poslal obrazec "obvestilo o izločitvi in/ali nadomestitvi živali za leto 2004" (41. do 45. člen Uredbe), iz katerega pa je razvidno, da v njem ni izločil in/ali nadomestil sporne živali, ampak žival z ušesno št. ..., o kateri je prvostopni organ tudi pravilno odločil. Če je tožnik želel nadomestiti in/ali izločiti, oziroma če je nadomestil in/ali izločil sporne živali, bi moral to v predpisanem roku sporočiti prvostopnemu organu, iz podatkov v upravnih spisih pa je razvidno, da obvestila o izločitvi in/ali nadomestitvi v predpisanem roku in na predpisan način tožnik za sporne živali ni poslal. Nadalje tožena stranka pojasni še pravila glede odstotka nepravilnosti med prijavljenim in ugotovljenim številom živali (42. in 3. odstavek 40. člena Uredbe) in zaključuje, da je iz podatkov obravnavane zadeve razvidno, da so bile nepravilnosti ugotovljene pri štirih govedih, vse pogoje so izpolnjevali zahtevki za 17 govedi. Štiri goveda tako predstavljajo 23,53 % od sedemnajstih govedi, kar je več kot 20 % nepravilnosti. Iz tega izhaja, da je prvostopni organ pravilno zavrnil vse zahtevke za pomoč živali v skladu z 2. odstavkom 42. člena Uredbe.

Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka. Meni, da oba upravna organa nista upoštevala dejstva, da so sporne živali izpadle zaradi višje sile in da jih v skladu s predpisi nadomestil in o tem pravilno obvestil tudi Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Živali ..., ..., ... je zaradi višje sile (pogin oziroma abortus) izločil dne 30. 7. in 12. 8. 2004, žival ... pa prav tako zaradi višje sile dne 28. 8. 2004, pri čemer pa je pomotoma vpisal napačno identifikacijsko oznako. Eno izmed živali izločenih v prvi skupini je nadomestil dne 14. 8. 2004, drugi dve živali pa 27. 8. 2004. Na ta način je zadostil pogojem obvezne šest mesečne reje po oddaji zahtevka oziroma nadomestitve, če je bilo žival zaradi višje sile potrebno izločiti iz črede pred potekom šest mesečnega roka. Gre za napačno ugotovitev, da živali ni ustrezno nadomestil, pri čemer upravna organa nista upoštevala obvestila o nadomestitvi živali z dne 14. 8. 2004, s katerim je obvestil o novi živali št. .... Prav tako pri obvestilu, posredovanem dne 30. 8. 2004, nista upoštevala nadomestnih živali z oznako ... in .... Oba upravna organa bi morala upoštevati izločitev oziroma nadomestitev navedenih živali iz razloga višje sile in bi na podlagi 41. člena Uredbe priznati zahtevke za vse zahtevane živali. Tudi kolikor organ zaradi napake pri vpisu živali, ki je bila izločena dne 28. 8. 2004 (z obvestilom z dne 30. 8. 2004), ne bi upošteval nadomestitve te živali, bi moral upoštevati nadomestitev, ki izhaja iz obvestila o izločitvi z dne 14. 8. 2004 in ugotoviti, da so bile napake samo pri treh živalih in posledično uporabiti sankcijo iz a. točke 2. odstavka 42. člena navedene Uredbe. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba je utemeljena.

Sodišče je skladno z 2. odstavkom 105. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) o tožbi odločalo na podlagi 51. do 72. člena ZUS-1. V zadevi so sporni zavrnjeni zahtevki za ekstenzifikacijsko plačilo za krave molznice in ker je bilo ugotovljenih nepravilnosti pri več kot 20 % živali, so bili vsi zahtevki za pomoč za živali v skladu z 2. odstavkom 42. člena Uredbe zavrnjeni. Tožena stranka tožniku očita, da sporne živali ni imel v reji v predpisanem šest mesečnem roku od oddaje zahtevka, ter da ni pravilno obvestil Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja o izločitvi oziroma nadomestitvi živali. Tožnik v tožbi temu ugovarja. Sodišče je po pregledu upravnih spisov ugotovilo, da tožnik utemeljeno ugovarja, da tožena stranka, oziroma pred njo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja iz neznanega razloga ni upoštevala (in ga zato tudi ni presodila) obvestila, ki ga je poslal v zvezi z nadomestitvijo živali z dne 14. 8. 2004, saj je iz listin v upravnih spisov razvidno, da se to obvestilo tam tudi nahaja. Razen tega tudi iz podatkov v upravnih spisih ni razvidno (ni listin), kako je bila opravljena poizvedba tožene stranke pri Centralnem registru govedi v zvezi s spornimi živalmi, na katere se tožena stranka v izpodbijani odločbi sklicuje in so odločilni za odločitev v tem upravnem sporu. Sodišče tako ugotavlja, da dejansko stanje ni bilo v celoti in popolno ugotovljeno, gre pa za okoliščine, ki so bistvene za odločitev v tem upravnem sporu, to je izpolnjevanje pogojev iz 3. alinee 1. odstavka 17. člena Uredbe o ureditvi trga za goveje meso in posledično uporaba 41. člena Uredbe.

Po povedanem je sodišče tožbi na podlagi določbi 2. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki na podlagi 4. in 5. odstavka istega člena v ponovni postopek, v katerem bodo odpravljene nepravilnosti, na katere sodišče opozarja v tej sodbi.