Jedro

Da bi bil tožnik, ki je utrpel fizično in duševno trpljenje najhujše stopnje, za prestano in bodočo nepremoženjsko škodo deležen pravične denarne odškodnine, je revizijsko sodišče prisojeni znesek odškodnine zvišalo na 170.000 EUR (za 38 povprečnih neto plač).

Izrek

Revizija tožene stranke se zavrže. Reviziji tožeče stranke se delno ugodi in se sodba pritožbenega sodišča spremeni tako, da se glasi: "Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da se glasi: Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 170.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2005 do plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 72.470 EUR, ki tečejo od 23. 5. 2005 do 24. 5. 2007. V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožena stranka mora v roku 15 dni, od vročitve te sodbe, povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 7.611,45 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

V ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba prvostopenjskega sodišča. Tožena stranka mora v roku 15 dni, od vročitve te sodbe, povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 550,80 EUR.“ V ostalem se revizija tožeče stranke zavrne.

Tožena stranka mora v roku 15 dni, od vročitve te sodbe, povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 660,96 EUR.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku 137.009,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2005 do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožniku odmerjene pravdne stroške.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča v zavrnilnem delu spremenilo tako, da mu je prisodilo še zakonske zamudne obresti od zneska 72.470 EUR od 23. 5. 2005 do 24. 5. 2007 in v izreku o pravdnih stroških. V ostalem še izpodbijanem delu je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženke zavrnilo in v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je, da pravdni stranki sami nosita svoje stroške postopka s pritožbo.

3. Proti sodbi pritožbenega sodišča sta vložili revizijo obe pravdni stranki. Tožnik izpodbija zavrnilni del sodbe pritožbenega sodišča zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijane sodbe spremeni in tožniku odmeri celotno zahtevano odškodnino za nepremoženjsko škodo (še 72.061,32 EUR), podrejeno pa zadevo odstopi nazaj prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje postopanje in odločanje. Toženka vlaga revizijo zoper obsodilni del sodbe pritožbenega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava pri odmeri odškodnine za tožnikovo nepremoženjsko škodo. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi tako spremeni, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa prisojeno odškodnino zniža ter tožnika obsodi na plačilo njenih pravdnih stroškov.

4. Sodišče je reviziji vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotnima strankama, ki nanju nista odgovorili.

5. Revizija toženke ni dovoljena, revizija tožnika pa je delno utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je toženka pravna oseba, ki sama ne more opravljati procesnih dejanj, ampak mora ta namesto nje opravljati njen zakoniti zastopnik (77. in 78. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/2007, ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP). Edino ta lahko izstavi pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku. V tej zadevi sta pooblastilo za vložitev revizije v imenu toženke podpisala I. P., izvršni direktor in B. E., član toženkine uprave. Iz izpiska iz sodnega registra izhaja, da I. P. v času po izdaji sodbe pritožbenega sodišča ni bil član toženkine uprave. B. E. je tedaj bil član toženkine uprave, ki pa toženko zastopa skupaj s predsednikom uprave. Ker pooblastila za vložitev revizije ni podpisal predsednik toženkine uprave, revizijsko sodišče ugotavlja, da pooblastila za vložitev revizije ni podpisal toženkin zakoniti zastopnik. Odvetnik, ki je vložil revizijo, tako ni imel pooblastila toženke za njeno vložitev. Ker revizija toženke ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški zavrglo (prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 757/2008 z dne 1. 12. 2011 in druge).

7. Tožnik v reviziji ni opredelil bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi jih zagrešili sodišči prve in druge stopnje. Teh očitkov revizijsko sodišče zato ni upoštevalo, saj po 371. členu ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava.

8. Z izpodbijano sodbo sta sodišči prve in druge stopnje tožniku prisodili še neplačani del odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v prometni nezgodi 11. 1. 2004. Toženka je temelj zahtevka v celoti pripoznala.

9. V zvezi z odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo revizijsko sodišče ugotavlja, da se tožnik v reviziji utemeljeno zavzema za njeno zvišanje. Iz dejanskih ugotovitev sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da je v prometni nezgodi 11. 1. 2004 kot 26-letni sopotnik v osebnem avtomobilu utrpel katastrofalno škodo. Postavljena diagnoza zajema stanje po hudi nezgodni možganski poškodbi, stanje po subduralnem hematomu temporofrontoparietalno levo, stanje po možganskem edemu, stanje po zlomu desne ključnice in klavikule, hudo kognitivno okvaro – težji psihoorganski sindrom, spastično tetraparezo, popoškodbeni glavobol in nepokretnost. V okviru obsežnega bolnišničnega zdravljenja je bil tožnik prve tri mesece v vegetativnem stanju, po četrtem mesecu hospitalizacije pa je začel zaznavati telesne bolečine pri izvajanju intenzivne nege in fizioterapije. Hude telesne bolečine je trpel ob premestitvi domov in občasno ob negi, obračanju in fizioterapiji. Te so prešle v srednje hude v prvem letu in so prisotne še danes ob izvajanju nege, fizioterapije, ob stoji, ipd. Bolečine lažje do srednje hude intenzivnosti bodo pri tožniku prisotne vse življenje, zaradi česar bo trajno deležen občasnega rehabilitacijskega zdravljenja. Tožnik je priklenjen na invalidski voziček. S pomočjo stojke lahko krajši čas stoji, ne more pa narediti niti koraka. Duševne bolečine trpi, odkar je prišel k zavesti. Te doživlja tudi preko strahu in reakcij svojih staršev, ki zanj v celoti skrbijo. Trpi tudi zaradi spremembe zunanjosti (nepokretnost s spastičnostjo, prisilna drža glave, pareza ustnega kota, trajna uporaba invalidskega vozička), ki v okolju vzbuja pomilovanje, občutek averzije in izogibanje kontaktov z njim. Tožnik je v času nesreče zaključeval študij. Bil je športno in glasbeno zelo aktiven - igral je za domači nogometni klub in z bratom sta imela ansambel, s katerim sta igrala po gostijah. Sedaj je povsem odvisen od tuje pomoči in nege, brez možnosti ustvariti si družino, poklicno kariero, za športno in glasbeno udejstvovanje. Je popolnoma nesamostojen in le s težavo lahko napravi vsakdanje stvari – poje sendvič, pije vodo iz steklenice, se popraska po obrazu, ne more pa sam jesti z žlico. Onemogočena mu je normalna komunikacija, ni zmožen koncentracije, pomnjenja, govora in vida. Ima motnje spanja, je nervozen in strah ga je pred prihodnostjo. Njegovo stanje se z leti ne bo bistveno izboljšalo.

10. Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je treba upoštevati merila iz 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. V primerih, ko oškodovanec utrpi nepremoženjsko škodo najhujše stopnje, sodišče zaradi prepletenosti posameznih oblik nepremoženjske škode in njihove izjemne teže odmeri zanje enotno odškodnino (prim. sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 323/1994 z dne 8. 11. 1995, II Ips 351/2003 z dne 20. 5. 2004 ter druge).

11. V tej zadevi sta sodišči za vse oblike nepremoženjske škode tožniku odmerili odškodnino v enotnem znesku 302.550,50 EUR (350 povprečnih neto plač ob izdaji prvostopenjske sodbe). Po odbitju že plačanih in valoriziranih zneskov odškodnine sta mu prisodili 137.009,24 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo. Upoštevaje, da je tožnik še mlad utrpel fizično in duševno trpljenje najhujše stopnje in ob primerjavi z odškodninami, odmerjenimi v drugih zadevah za podobne primere škod, revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči tožniku odmerili in prisodili prenizko odškodnino. Da bi bil tožnik za prestano in bodočo nepremoženjsko škodo deležen pravične denarne odškodnine, je revizijsko sodišče prisojeni znesek odškodnine zvišalo na 170.000 EUR (za 38 povprečnih neto plač). Na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP je zato tožnikovi reviziji delno ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

12. V skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče ponovno odločilo o stroških vsega postopka. Pri tem je upoštevalo odmero pravdnih stroškov prvostopenjskega sodišča ter pravilno presojo pritožbenega sodišča, da je tožnik z zahtevkom, ki ga je uveljavljal do zvišanja v vlogi z dne 7. 11. 2007, upoštevaje plačano in prisojeno odškodnino v celoti uspel. Pravdne stroške, ki so mu nastali do tedaj v znesku 5.192,25 EUR, mu je zato toženka dolžna povrniti v celoti, sama pa nosi svoje do tedaj nastale pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Od zneska 3.259,09 EUR pravdnih stroškov, ki so tožniku nastali med prvostopenjskim postopkom po zvišanju zahtevka 7. 11. 2007, mu je toženka upoštevaje njegov uspeh v tej sodbi dolžna povrniti 81% (od 209.070,56 EUR zahtevane odškodnine mu je prisojeno 170.000 EUR odškodnine) oziroma 2.639,86 EUR (drugi odstavek 154. člena ZPP). Toženki so po 7. 11. 2007 nastali pravdni stroški v znesku 1.161,36 EUR. Glede na svoj uspeh v pravdi je upravičena do povrnitve 19 % tega zneska oziroma 220,66 EUR. Po pobotanju pravdnih stroškov obeh pravdnih strank je toženka dolžna povrniti tožniku 7.611,45 EUR stroškov prvostopenjskega postopka.

13. Tožnikov uspeh z revizijo je revizijsko sodišče upoštevalo tudi pri odmeri tožnikovih stroškov pritožbenega in revizijskega postopka. Nagrado za sestavo pritožbe in revizije mu je upoštevaje Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in nasl.) odmerilo glede na znesek, za katerega je revizijsko sodišče zvišalo prisojeno odškodnino (32.990,76 EUR). Za sestavo pritožbe je tako tožniku priznalo 1000 točk, kar skupaj z 20% DDV na odvetniške storitve znese 1200 točk oziroma 550,80 EUR. Za sestavo revizije je tožniku priznalo 1200 točk, kar z 20% DDV na odvetniške storitve znese 1440 točk oziroma 660,96 EUR. Toženka, ki s pritožbo in revizijo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega in revizijskega postopka, odločitev o tem pa je vsebovana v izreku, da se njena pritožba zavrne in revizija zavrže.