Jedro

Za poplačilo upnika je pomembno le za koliko je bila njegova terjatev poplačana v stečaju in ne koliko je morda upnik nato na trgu s prodajo tega premoženja dejansko iztržil. Ker je ločitvena pravica upnice pravnomočno ugotovljena v ustreznem sodnem postopku in gre za pravnomočno rešeno stvar (res iudicata), je v tem postopku v okviru pritožbe zoper sklep o prodaji nepremičnin, na katere se hipoteka oziroma ločitvena pravica nanaša, sodišče ne more več presojati.

Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom o prodaji – prvi odločilo, da se pri nepremičninah: - SKLOP I: k. o. X stavba 8 del stavbe 111 (ID ...) in del stavbe 37 (ID ...), oba v lasti stečajnega dolžnika do ½, opravi prodaja na podlagi javne dražbe z zvišanjem izklicne cene, izklicna cena se določi po priloženi ocenjeni vrednosti v višini 57.000,00 EUR, varščina pa v višini 5.700,00 EUR; - SKLOP II: k. o. X stavba 8 del stavbe 115 (ID ...) in del stavbe 38 (ID ...), oba v lasti stečajnega dolžnika do ½, opravi prodaja na podlagi javne dražbe z zvišanjem izklicne cene, izklicna cena se določi po priloženi ocenjeni vrednosti v višini 137.000,00 EUR, varščina pa v višini 13.700,00 EUR; - SKLOP III: k. o. X stavba 8 del stavbe 119 (ID ...), v lasti stečajnega dolžnika do ½, opravi prodaja na podlagi javne dražbe z zvišanjem izklicne cene, izklicna cena se določi po priloženi ocenjeni vrednosti v višini 5.000,00 EUR, varščina pa v višini 500,00 EUR (1. točka izreka).1 Odločilo je tudi, da se postopek javne dražbe lahko dvakrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen, delež, za katerega se sme v ponovljenem postopku znižati izklicna cena, znaša 10% zadnje izklicne cene, varščina pa znaša 10% izklicne cene v posameznem koraku (2. točka izreka), da gre za skupno prodajo solastniških deležev A. A. in B. A. (3. točka izreka) ter stečajnemu dolžniku naložilo, da mora skupaj z drugimi osebami, ki uporabljajo nepremičnino skupaj z njim, v treh mesecih po prejemu sklepa izprazniti stanovanje – k. o. X stavba 8 del stavbe 115 (ID ...), skupaj z garažnim boksom - k. o. X stavba 8 del stavbe 38 (ID ...) in kletjo - k. o. X stavba 8 del stavbe 119 (ID ...) ter jih izročiti upraviteljici (4. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik je v pritožbi navajal številne razloge, s katerimi skuša preprečiti prodajo v izpodbijanem sklepu navedenih nepremičnin. Višje sodišče se je ob presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa opredelilo le do tistih, ki so odločilnega pomena za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom že drugič odloča o prodaji nepremičnin 37, 38, 111, 115 in 119. Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru St 000/2012 z dne 22. 11. 2021, s katerim je sodišče prve stopnje o prodaji spornih nepremičnin odločalo prvič, je namreč Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 23/2022 z dne 9. 2. 20211 na podlagi pritožbe dolžnika razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je prodajo dovolilo kljub temu, da sta bili pri nepremičninah 37, 38, 111, 115 in 119 v zemljiški knjigi vknjiženi zaznambi izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice pod ID 000262 z dne 2. 7. 2015 in pod ID 000853 z dne 25. 8. 2018. Skladno z določbo 3. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP bi namreč v takem primeru upravitelj moral prodajo prekiniti.

7. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje pridobilo izjavo upraviteljice (PD 613) s pojasnili in priloženimi dokaznimi listinami, čemur je sodišče prve stopnje sledilo ter ugotovilo, da sta oba pravdna postopka Okrožnega sodišča v Mariboru (II P 571/2015 in III P 559/2018) že pravnomočno končana, zato sta podana predloga za vpis izbrisa obeh zaznamb iz zemljiške knjige, ki se v zemljiški knjigi vodita pod Dn 156630/2020 in Dn 170424/2020. Poleg tega je navedlo, da je predmet obeh nepravdnih postopkov N 169/2018 in N 146/2016 določitev nujne poti in ureditev zatrjevane čezmejne gradnje, oba postopka pa se vodita v breme nepremičnin v solastnini C. A. in D. A. Nadomestilo za navedeno, ki bo odmerjeno, bo plačal upnik A., d. o. o. in ne bo bremenilo etažnih lastnikov. O vsem tem bodo kupci seznanjeni preko razpisa javne dražbe in prodajnih pogodb.

8. Glede na podano obrazložitev, ob dejstvu, da je bila zaznamba ID 00026 že izbrisana iz zemljiške knjige4 ter da gre pri ID 00085 za zaznambo izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod III P 559/2018, iz predloženih dokazil (sodba Okrožnega sodišča v Mariboru III P 559/2018 z dne 16. 4. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1007/2019 z dne 17. 12. 2019 ter sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Dor 114/2020 z dne 4. 9. 2020 o zavrnitvi predloga za dopustitev revizije; priloga 3 k PD 613) pa izhaja, da je bilo v navedenem pravdnem postopku že pravnomočno odločeno z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podan pa je tudi predlog za izbris zaznambe v zemljiški knjigi, je sodišče prve stopnje sedaj s tem ustrezno obrazložilo, zakaj se postopek s prodajo nepremičnin 37, 38, 111, 115 in 119 nadaljuje oziroma da za to ni več zakonskih omejitev, s čimer se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče. Pritožbeno očitane kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP po presoji pritožbenega sodišča zato niso podane.

9. Dolžnik v pritožbi trdi, da se nepremičnine 37, 38, 111, 115 in 119 ne smejo prodati, saj bi šlo za razpolaganje s tujim premoženjem, upnica Banka AG oziroma A., d. o. o., Ljubljana,5 pa ne more biti prednostno poplačana iz tega premoženja kot ločitveni upnik, saj ni dokaza, da obstoji zavarovana terjatev v stečaju St 000/2012 zoper realnega dolžnika B. A. Dolžnik namreč ni realni dolžnik upnika iz Avstrije v osebnem stečajnem postopku. Upnik tudi ni zatrjeval, da ima zapadlo terjatev do dolžnika v tem postopku osebnega stečaja, zato pritožba opozarja, da je lahko ločitveni upnik v stečajnem postopku le tisti upnik, ki v postopku insolventnosti uveljavlja terjatev zavarovano z ločitveno pravico, saj slednja ne more obstajati, če hkrati ne obstaja tudi terjatev v zavarovanje katere je bila ustanovljena. Terjatve do dolžnika pa so prenehale, kar izhaja iz sodbe Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 243/2017 (veza I Pg 1119/2015) po kateri zavarovana terjatev v višini 4.602.041,33 EUR z obrestmi proti dolžniku ne obstoji in iz sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 323/2020, s katero je bilo v ponovljenem sojenju ugotovljeno, da proti dolžniku terjatev v višini 376.388,02 z obrestmi ne obstoji, zato se izbriše hipoteka na nepremičninah 37, 38, 111, 115 in 119 v korist upnice, kar je potrdilo Višje sodišče v Mariboru s sodbo I Cpg 172/2021. 10. Pritožbeno sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja sledeča pravnorelevatna dejstva: a) na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 1119/2015 z dne 20. 3. 2017 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 243/2017 z dne 30. 11. 2017 ter sodbo in sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 63/2018 z dne 16. 6. 2020 je bilo ugotovljeno, da: - terjatev upnice Banka AG, Avstrija (v nadaljevanju: Banka AG) proti stečajnemu dolžniku B. A. v znesku 687.03,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2014 dalje do plačila, **ne obstoji**; - terjatev upnice Banka AG proti stečajnemu dolžniku B. A. v znesku 4.602.041,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2014 dalje do plačila, **ne obstoji**; - ločitvena pravica upnice Banka AG na nepremičninah, last stečajnega dolžnika B. A. do ½, vpisana v zemljiško knjigo z ID znaki: 000-8-111, 000-8-115, 000-8-119, 000-8-37 in 000-8-38, v zavarovanje denarne terjatve v znesku 4.602.041,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2014 dalje do plačila, **obstoji**.

b) na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 323/2020 z dne 31. 5. 2021 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 172/2021 z dne 4. 11. 2021 je bilo ugotovljeno, da: - terjatev upnice Banka AG proti stečajnemu dolžniku B. A. v znesku 376.388,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2014 dalje do plačila, **ne obstoji**; - ločitvena pravica upnice Banka AG na nepremičninah, last stečajnega dolžnika B. A. do ½, vpisana v zemljiško knjigo z ID znaki: 000-8-111, 000-8-115, 000-8-119, 000-8-37 in 000-8-38, v zavarovanje denarne terjatve v znesku 376.388,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2014 dalje do plačila, **ne obstoji**.

11. V zvezi s terjatvami in ločitvenimi pravicami upnice Banka AG je bilo torej pravnomočno ugotovljeno (in tudi potrjeno s strani VSRS), da obstoji njena ločitvena pravica na nepremičninah, last stečajnega dolžnika B. A. do ½, vpisana v zemljiško knjigo z ID znaki: 000-8-111, 000-8-115, 000-8-119, 000-8-37 in 000-8-38, za terjatev v višini 4.602.041,33 EUR. To pomeni, da prodaje nepremičnin 37, 38, 111, 115 in 119, na katere se nanaša izpodbijani sklep, dolžnik ne more izpodbiti s sklicevanjem na to, da terjatev upnice BSK Banka AG do njega ne obstoji, saj je bilo ugotovljeno, da obstoji ločitvena pravica za poplačilo terjatve upnice iz premoženja, ki bo pridobljeno s prodajo teh nepremičnin. Dolžnik je torej realni dolžnik upnice Banka AG za plačilo njene terjatve v višini 4.602.041,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2014 dalje do plačila in kaj drugega v navedenih pravdnih postopkih ni bilo ugotovljeno. Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene, saj kot je bilo dolžniku že večkrat pojasnjeno, mora prodajo teh nepremičnin trpeti ne kot osebni, temveč kot realni dolžnik upnice Banka AG,6 saj ima slednja pravico do poplačila svoje terjatve iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in sicer do stečajnega dolžnika, a le do višine, ki bo s prodajo tega premoženja (nepremičnin, ki so predmet izpodbijanega sklepa) dosežena. Na navedeno ne morejo vplivati pritožbene trditve, da je bilo ugotovljeno, da ne obstoji terjatev v višini 376.388,02 EUR oziroma ločitvena pravica povezana s to terjatvijo.

12. Iz navedenega razloga je napačno in zato neutemeljeno tudi pritožbeno vztrajanje dolžnika na tem, da iz 19. člena ZFPPIPP izhaja, da ločitvena pravica ne more obstajati, če hkrati ne obstaja do istega upnika tudi terjatev, v zavarovanje katere je bila ustanovljena. Iz 19. člena ZFPPIPP kaj takega ne izhaja, saj zakonska norma določa, da je ločitvena pravica pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja ter da je ločitveni upnik upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico. Iz navedene zakonske določbe ne izhaja, da je lahko ločitveni upnik le tisti, ki ima hkrati do stečajnega dolžnika obstoječo terjatev do stečajnega dolžnika. To ne izhaja niti iz določb Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Tako iz prvega in drugega odstavka 128. člena SPZ izhaja, da je zastavna pravica pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja ter da lahko zastavitelj ustanovi zastavno pravico za zavarovanje svojega ali _tujega_ dolga. Nadalje iz prvega odstavka 137. člena SPZ sicer res izhaja, da če preneha zavarovana terjatev, zastavna pravica preneha, razen če zakon določa drugače. Vendar slednje ne pomeni tega, kar skuša uveljaviti dolžnik tj. da stečajni dolžnik ne more biti le realni dolžnik upnika. Zavarovana terjatev upnika do stečajnega dolžnika največkrat res temelji na osebni zavezi dolžnika upniku, da mu bo dolg plačal. Če pa med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v katero sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist. 13. Pri tem je neutemeljena tudi navedba dolžnika, da je prodaja premoženja izgubila ves smisel, ker je dolžnik vse priznane upnike poplačal. Dolžnik namreč ni niti navedel niti dokazal, da bi bila poplačana tudi upnica Banka AG, ki je ločitvena upnica v tem postopku.

14. Iz 4.1 točke sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru St 000/2010 z dne 15. 6. 2018 v zvezi s sklepom VSL Cst 451/2018 z dne 3. 10. 2018 izhaja, da se v stečajnem postopku B., d. o. o. - v stečaju na upnika A., d. o. o.7 (za poplačilo terjatve, kot je predmet ločitvene pravice tudi v tem postopku) prenese nepremično premoženje, ki ga ni bilo mogoče unovčiti oziroma bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, in sicer gre za 55 nepremičnin, določno označenih v izreku navedenega sklepa. Iz obrazložitve sklepa St 000/2010 z dne 15. 6. 2018 (peti odstavek na strani 4/8) izhaja, da je bila ocenjena tržna vrednost spornih nepremičnin v letu 2011 2.959.328,79 EUR, likvidacijska vrednost pa 2.473.464,00 EUR.

15. Glede na take ugotovitve ter ob dejstvu, da je v predmetnem postopku osebnega stečaja, ki teče nad pritožnikom, pravnomočno ugotovljena ločitvena pravica upnice Banka AG sedaj A., d. o. o. na nepremičninah 37, 38, 111, 115 in 119, v zavarovanje denarne terjatve v znesku 4.602.041,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2014 dalje do plačila (prim. 10.a točko te obrazložitve), prevzem premoženja s strani upnika A., d. o. o. v stečaju St 000/2010 ne more vplivati na prodajo nepremičnega premoženja iz izpodbijanega sklepa oziroma jo preprečiti. Že na prvi pogled je namreč očitno, da terjatev upnika A., d. o. o. glede na ocenjeno tržno vrednost prevzetega premoženja, s takim prevzemom premoženja ni mogla biti v celoti poplačana. Tudi če bi za poplačilo upnika upoštevali ocenjeno tržno vrednosti prevzetih premičnin v višini 2.959.328,79 EUR, s tem upnik A., d. o. o. še ne bi bil v celoti poplačan, saj znaša njegova terjatev v postopku St 000/2010 3.886.814,08 EUR (po končnem seznamu preizkušenih terjatev v stečajnem postopku St 000/2010; PD 125). Dolžnik pa tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je upnik A., d. o. o. to premoženje v letu 2021 prodal kupcem za 500.000,00 EUR višji znesek kot je bila ocenjena likvidacijska vrednost ob prevzemu posameznega dela stavbe 8 v St 000/2010, saj slednje za poplačilo upnika ni relevatno. Za poplačilo upnika je pomembno le za koliko je bila njegova terjatve poplačana v stečaju in ne koliko je morda upnik nato na trgu s prodajo tega premoženja dejansko iztržil. Pritožbene trditve o tem, da je že pred oklicem stečaja B., d. o. o. upnica Banka A.,G prejela cca 400.000,00 EUR iz naslova obresti pa na prodajo premoženja prav tako nima vpliva. Če je terjatev upnice Banka AG oziroma sedaj A., d. o. o. do glavnega dolžnika B., d. o. o. v določenem delu prenehala, se bo navedeno ugotavljalo v postopku poplačila tega upnika iz vrednosti prodanega premoženja, ko se bo ugotavljala višina terjatve, ki jo je potrebno še plačati. Kot navedeno, pa je že na prvi pogled jasno, da v celoti terjatev ni bila poplačana.

16. Vse ostale navedbe pritožnika, ki se nanašajo na stečajni postopek St 000/2010 stečajnega dolžnika B., d. o. o. in na prodajo premoženja v navedenem stečajnem postopku, so pravno nepomembne in na prodajo v tem stečajnem postopku nimajo vpliva.

17. Ker je ločitvena pravica upnice Banka AG oziroma sedaj upnika A., d. o. o. pravnomočno ugotovljena v ustreznem sodnem postopku (prim. 10. točko te obrazložitve) in gre za pravnomočno rešeno stvar (_res iudicata_), je v tem postopku v okviru pritožbe zoper sklep o prodaji nepremičnin, na katere se hipoteka oziroma ločitvena pravica nanaša, sodišče ne more več presojati. Pravno nepomembne so zato vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dolžnikovo zanikanje nastanka hipoteke v korist upnice Banka AG na nepremičninah 37, 38, 111, 115 in 119 in na pritožbeno vztrajanje, da upnica Banka AG oziroma sedaj upnik A., d. o. o. nima ločitvene pravice.

18. Pravno irelevantne za ta pritožbeni postopek so tudi navedbe dolžnika: i) o neobstoju terjatve upnika B., d. o. o. (dolžnik trdi, da družba ni plačala kupnine v višini 480.000,00 EUR za nepremičnine, ni izpolnila drugega pogoja iz sklenjene prodajne pogodbe in zavarovanj ter kupcem A. ni izročila bremen prostih stanovanj, zato do dolžnika ne more imeti nobenega zahtevka), ter ii) o nedospelosti terjatve upnika C. A., ker da ni rečeno, da se bo pogoj za upnika uresničil. Gre namreč za trditve, ki se nanašajo na preizkus terjatev, po podatkih spisa pa je bil sklep o preizkusu terjatev izdan 4. 11. 2014 in je že postal pravnomočen (dne 20. 11. 2014; PD 153). S takimi pritožbenimi navedbami dolžnik tako ne more izpodbijati prodaje dolžnikovega premoženja.

19. V zvezi s pritožbenimi očitki, ki se nanašajo na nepravdna postopka N 146/2016 in N 169/2018 gre, kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, pritožba pa temu ne nasprotuje, za določitev nujne poti in ureditev zatrjevane čezmejne gradnje, pri čemer se oba postopka vodita v breme nepremičnin v solastnini C. A. in D. A. (nepremičnine parc. št. del 3/14, 3/15, 3/16 in 3/17). V zemljiški knjigi ni (več) vpisanih bremen v zvezi z navedenima dvema postopkoma, zato na samo prodajo nimata pravnorelevantnega vpliva (prim. 299.a člen ZFPPIPP). Drugačne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na položaj družine A. v teh postopkih niso utemeljene. Navedeno velja tudi za tiste pritožbene trditve, ki se nanašajo na stečajni postopek nad dolžnikom B., d. o. o. (St 000/2010) in na navedbe, da navedeni stečajni dolžnik v obeh nepravdnih postopkih zase ne more doseči nobene pravne koristi, saj v tem stečajnem postopku ne gre za premoženje stečajnega dolžnika B., d. o. o., temveč za premoženje dolžnika B. A., za katerega pa iz zemljiške knjige izhaja njegova lastninska pravica na nepremičninah 37, 38, 111, 115 in 119, do ½.

20. Pritožba se je izkazala za neutemeljeno. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 V nadaljevanju obrazložitve bo sodišče navedene nepremičnine poimenovalo kot „nepremičnine 37, 38, 111, 115 in 119“. 2 Pri postopku z oznako ID 00026 gre za zaznambo izbrisne tožbe zoper vpis etažne lastnine zaradi ničnosti akta o oblikovanju etažne lastnine, v korist imetnika C. A. (pri čemer je iz zemljiške knjige razvidna zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice), spor pa teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II P 571/2015. 3 Pri postopku z oznako ID 00085 gre za zaznambo izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, v korist imetnikov C. A. in D. A. Spor teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. III P 559/2018. 4 Kar je pritožbeno sodišče ugotovilo z vpogledom v zemljiško knjigo pri nepremičninah 37, 38, 111, 115 in 119 po uradni dolžnosti. 5 Z vlogo z dne 30. 5. 2019 (PD 319) je upnica Banka AG sodišče v tem postopku osebnega stečaja obvestila o odstopu svoje terjatve, ki je v končnem seznamu vpisana pod zap. št. 15 skupaj z vsemi stranskimi pravicami, tudi hipotekami, na novega upnika, družbo A., d. o. o. o. Obvestilu je priložila Izjavo o prenosu z dne 11. 1. 2018. Upraviteljica je zato novemu upniku A., d. o. o. priznala položaj stranke glavnega stečajnega postopka namesto prejšnje upnice Banka AG (odstopnice terjatve) - op. pritožbenega sodišča. 6 Glavni dolžnik navedene terjatve je B., d. o. o. - v stečaju, zoper katerega se vodi stečajni postopek pred istim sodiščem pod St 000/2010. 7 Singularni pravni naslednik upnice Banka AG.