Jedro

Podani so pogoji za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, če je delavec v podjetju, ki se ukvaja s predelavo mesnih izdelkov, odtujil 0,42 kg kraške pancete.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika, da se razveljavita sklepa tožene stranke z dne 11.8. in 25.9.1998 o prenehanju delovnega razmerja; da mu to pri toženi stranki ni prenehalo in še traja z vsemi pravicami od 25.9.1998 dalje; ga pozvati nazaj na delo; izplačati vse izpadle plače kot bi jih prejemal če bi delal, šest povprečnih mesečnih plač v zadnjih treh mesecih dela ter stroške postopka vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zahtevkov oz. od izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Sodišče je zavrnilo zahtevek zato, ker je ugotovilo zakonitost disciplinskega postopka in izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja. Zoper sodbo se pritožuje tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da se sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi. Disciplinski organi tožene stranke se niso opredelili glede teže storjene kršitve, saj niso upoštevali tožnikovih izjav in prič, ki izpodbijajo poudarjen namen odtujitve. Poleg tega sodišče ni upoštevalo 61. in 64. čl. pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke glede kvalifikacije kršitve, zmotno pa je tudi presodilo namen iznosa inkriminiranega blaga. Na glavno obravnavo dne 12.3.1999 tožnik ni pristopil zato, da ne bi povzročal nadaljnjih stroškov postopka. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka po takrat veljavnem 2. odstavku 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-77, Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90), na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti ter zato soglaša z izpodbijano sodbo in njenimi razlogi. V zvezi s pritožbenimi trditvami tožnika pa pritožbeno sodišče navaja: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo zakonitost disciplinskega postopka vodenega zoper tožnika in v zvezi s tem izrečenega disciplinskega ukrepa. Dejansko stanje glede hujše kršitve delovne obveznosti po 14. točki 66. člena Pravilnika o delovnih razmerjih (v nadaljevanju Pravilnika) sta oba disciplinska organa tožene stranke pravilno ugotovila in sicer na podlagi poročila varnostne službe in zaslišanja tožnika in priče. Pri tej kršitvi gre za nedovoljen iznos blaga, kar vsekakor predstavlja tožnikov iznos 0,42 kg pancete po končanem delovnem času in mimo varnostnika. Za to kršitev delovne obveznosti mora po določbi 67. člena Pravilnika disciplinska komisija izreči ukrep prenehanje delovnega razmerja. Tožena stranka se je za tako strogo kaznovanje te kršitve odločila zato, ker je tako blago med delovnim časom dosegljivo vsem delavcem in so zato možni odvzemi tega blaga in njegov iznos iz podjetja. Nadzor nad nedovoljenim iznosom blaga pa je možen le na izhodu pri vratarnici. Poleg tega pa je tožena stranka vsem delavcem zagotovila malico in odmor med delovnim časom. Zaradi navedenega sodišče ne more spreminjati v Pravilniku določenih hujših kršitev delovnih obveznosti v lažje kršitve, saj bi s tem poseglo v pravico tožene stranke, da sama ureja izvrševanje delovnih obveznosti delavcev. Disciplinska komisija tožene stranke je zato imela zakonito podlago za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa tožniku, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožba ne navaja nobenih novih dejstev in dokazov, zaradi katerih bi pritožbeno sodišče lahko spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, zato le-to soglaša z izpodbijano sodbo in z njenimi razlogi. V pritožbi navedeni razlogi niso utemeljeni, drugih pritožbenih razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Na podlagi vsega navedenega je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP-77). Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).