Jedro

Neizdaja pooblastila tožnice novo postavljeni odvetnici in izrecna izjava tožnice pred sodiščem o preklicu pooblastila novo postavljeni odvetnici, še preden bi ji ga tožnica sploh dala, predstavlja takšno okoliščino, ki jo je zakonodajalec z določilom 10. odstavka 30. člena ZBPP na zakonski ravni predvidel kot razlog na strani upravičenca, zaradi katerega odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka z izrekom pod točko 1 odločila, da se odvetnica A.A. razreši dolžnosti izvajanja brezplačne pravne pomoči po sklepu Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 491/2011 z dne 15. 12. 2014. Obenem je z izrekom pod točko 2 še odločila, da pravica upravičenke B.B. do izredne brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 491/2011 z dne 3. 1. 2012, preneha in se šteje, da B.B. brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena.

Iz obrazložitve med drugim izhaja, da je bila tožnici predhodno z odločbo tožene stranke št. Bpp 491/2011 z dne 3. 1. 2012 dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v tedaj še neuvedenem pravdnem postopku v zvezi z vložitvijo tožbe zoper C.C. in Č.Č. po napotitvenem sklepu Okrajnega sodišča v Novem mestu št. D 203/2007 z dne 12. 12. 2007, in sicer od dneva 21. 12. 2011 dalje ter za izvajanje brezplačne pravne pomoči določena odvetnica D.D. Slednjo je tožena stranka s sklepom št. Bpp 491/2011 z dne 12. 11. 2014 razrešila dolžnosti izvajanja brezplačne pravne pomoči in naknadno s sklepom z dne 15. 12. 2014 namesto odvetnice D.D. za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) prosilki B.B. določila odvetnico A.A. Citirani sklep je A.A. prejela 18. 12. 2014, prav tako pa ga je prejela istega dne tudi upravičenka B.B., sedaj tožnica.

Nadalje iz obrazložitve še izhaja, da je B.B. dne 23. 12. 2014 posredovala sodišču vlogo z dne 19. 12. 2014, naslovljeno na A.A., in označeno kot „odpoved pooblastila vašega nadaljnjega zastopanja po BPP v P 326/2013 in P 14/2012“. Tožena stranka še navaja, da je dne 29. 12. 2014 prejela tudi vlogo odvetnice A.A. z dne 24. 12. 2014, s katero vrača napotnico za BPP, izdano v predmetni sporni zadevi, z navedbo, da izvajanja storitev bpp ni mogla prevzeti, ker ji je B.B. na naroku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu v zadevi Bpp 326/2013 z dne 23. 12. 2014 izrecno odpovedala pooblastilo in dodatno tudi za zastopanje v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu št. P 14/2012. Tožena stranka ob upoštevanju določil 30. člena ZBPP glede na navedbe izvajalke BPP in upravičenke P 14/2012, ki jih v svoji obrazložitvi podrobneje povzema, ugotavlja, da v konkretnem primeru sploh še ni prišlo do kakršnegakoli opravljanja storitev odvetnice A.A., kar bi šele omogočalo sklepanje o tem, kakšno je bilo zastopanje odvetnice, oziroma, ali je bilo v redu ali ne, oziroma korektno. Po vpogledu v navedeni spis Okrožnega sodišča v Novem mestu št. P 14/2012 tožena stranka še ugotavlja, da je za odločitev bistveno potekanje postopka od dneva, ko je bila odvetnica A.A. določena za izvajalko BPP v navedeni zadevi, to je od dne 15. 12. 2014 dalje, oziroma, od dne 18. 12. 2014, ko sta odvetnica in upravičenka navedeni sklep prejeli. V navedeni zadevi je upravičenka B.B. sama seznanila sodišče, da v zadevi P 14/2014 nima pooblaščenke za zastopanje, predvsem pa, da A.A. ni nikoli imela njenega pooblastila za zastopanje in da imenovana odvetnica za njeno zastopanje ni bila nikoli pooblaščena ter da tudi sodišče nima pooblastila za zastopanje imenovane v spisu P 14/2014, obenem pa je B.B. še zaprosila, da ji sodišče v navedeni zadevi vsa pisanja vroča neposredno na njen naslov, vse dokler v spis ne bo vloženo podpisano pooblastilo za zastopanje morebitnega novega pooblaščenca. Tožena stranka tako ugotavlja, da imenovana odvetnica A.A. sploh ni mogla uspešno prevzeti zastopanja v zadevi P 14/2012, ker ji je B.B. prej odpovedala pooblastila. Vendar meni, da odpoved pooblastila še ne pomeni avtomatično prenehanje upravičenosti do izvajanja BPP, saj je razrešitev odvetnika možna na zahtevo upravičenca ali na zahtevo odvetnika, pri čemer morajo biti za razrešitev podani točno določeni razlogi iz 9. in 10. odstavka 30. člena ZBPP. Na zahtevo upravičenca se odvetnik lahko razreši, če v redu ne opravlja svoje dolžnosti, česar pa upravičenka B.B. ni z ničemer izkazala, saj imenovana odvetnica A.A. v pravdni zadevi P 14/2012 sploh še ni začela z opravljanjem svojega dela. Zgolj nezadovoljstvo upravičenke v drugi zadevi BPP ne pomeni, da imenovana odvetnica v zadevi P 14/2012 ne bi mogla opravljati v redu svojega dela. Zato po presoji tožene stranke niso podani razlogi za razrešitev odvetnice A.A. na podlagi 9. odstavka 30. člena ZBPP, pri čemer je bistveno v obravnavani zadevi, da imenovana odvetnica ni nikoli imela pooblastila B.B. za zastopanje. Odločba o dodelitvi BPP namreč ne more nadomestiti pooblastila odvetniku za zastopanje, kar je jasno stališče sodne prakse in tudi pravne teorije. Ker v obravnavani zadevi upravičenka očitno noče podpisati pooblastila za zastopanje imenovani odvetnici, ampak ji ga odpoveduje, s čimer se odvetnica A.A. sicer strinja in je toženi stranki tudi že vrnila izdano napotnico za BPP, iz česar izhaja, da ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenke, ker je le-ta sama povzročila, da sodelovanja z odvetnico ni mogoče vzpostaviti, kar pa je odločilno, da lahko odvetnik korektno zastopa stranko in s tem v redu opravlja svojo dolžnost. Sicer namesto razrešenega odvetnika v skladu z 10. odstavkom 30. člena ZBPP pristojni organ postavi drugega, vendar ne, ko gre za situacijo iz 11. odstavka 30. člena ZBPP, za kar gre tudi v obravnavani zadevi, ko je pristojni organ razrešil tudi na novo postavljeno odvetnico A.A. zaradi razlogov na strani upravičenke B.B.: zato pravica upravičenke do izredne brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe tožene stranke št. Bpp 491/2011 z dne 3. 1. 2012 preneha in se šteje, da B.B. brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena.

Tožnica meni, da je izpodbijani upravni akt nezakonit zaradi zmotne uporabe materialnega prava, primarno pa uveljavlja tožbeni ugovor napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, češ da izpodbijana odločba ne zajema dejstev sočasno izdane odločbe št. Bpp 250/2014, zaradi česar naj bi bila dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena in naj bi bil tako iz ugotovljenih dejstev narejen napačen sklep glede dejanskega stanja. V tožbi podrobneje pojasnjuje razloge, zaradi katerih je tožnica odpovedala pooblastilo odvetnici A.A. v drugi zadevi, v zvezi s katero ji je bila s strani tožene stranke prav tako odobrena BPP in za njeno izvajanje sprva določna odvetnica D.D., nato pa z odločbo št. Bpp 250/2014 z dne 2. 10. 2014 namesto D.D. imenovana A.A., češ da naj bi obe navedeni izvajalki BPP tožnico v navedeni zadevi prikrajšali za pravično sojenje. Tožnica izpostavlja, da je odvetnica A.A. napotnico za tožnici odobreno BPP v zadevi št. Bpp 491/2011 sama vrnila toženi stranki še preden je vpogledala v zadevni spis P 14/2011, tožnica pa ji tudi očita, da imenovana odvetnica v času tožničine bolezni ni prišla k njej v Novo mesto. Toženi stranki pa očita, da zagovarja strokovne napake obeh imenovanih odvetnic, zaradi česar naj bi bila tožnica premoženjsko oškodovana. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo v izreku pod točko 2 odpravi in v tem delu zadrži v veljavi tožnici odobreno brezplačno pravno pomoč na podlagi odločbe št. Bpp 491/2011 ter ji za zastopanje postavi novo pooblaščenko, odvetnico E.E., hkrati pa toženi stranki naloži še povrnitev tožničinih stroškov postopka. Obenem tožnica predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka je po pozivu na podlagi določil 38. člena ZUS-1 sodišču predložila predmetni upravni spis in dodatno tudi spis v zadevi št. Bpp 250/2014. Vložila je tudi odgovor na tožbo, v katerem v celoti prereka navedbe tožeče stranke in vztraja pri svoji odločitvi iz njenih pravnih in dejanskih razlogov, ki jih v nadaljevanju še dodatno pojasnjuje. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno, vključno s stroškovno posledico.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da je v obravnavanem primeru tožena stranka z izpodbijano odločbo z izrekom pod točko 1 na podlagi 11. odstavka 30. člena ZBPP odločila, da se odvetnica A.A. razreši dolžnosti izvajanja BPP po sklepu Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 491/2011 z dne 15. 12. 2014, z izrekom pod točko 2 pa je hkrati še odločila, da preneha pravica tožnice do izredne brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 491/2011 z dne 3. 1. 2012, in se šteje, da tožnici BPP ni bila odobrena, tožničina tožba pa je uperjena zgolj zoper citirano 2. točko izreka.

Zakonodajalec je z določbo 11. odstavka 30. člena ZBPP določil, da če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, to je 10. odstavka 30. člena ZBPP, se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP. Namreč ZBPP v 10. odstavku 30. člena citiranega zakona določa, da postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca; namesto razrešenega odvetnika pristojni organ postavi drugega.

V konkretnem primeru med strankama ni sporno, da je bila namesto prvotno določene odvetnice D.D. tožnici za izvajanje BPP na novo določena odvetnica A.A. Prav tako med strankama ni spora o tem, da tožnica na novo določeni odvetnici A.A. ni nikoli dala pooblastila za zastopanje v zadevi, v zvezi s katero ji je bila s strani tožene stranke določena za izvajalko odobrene BPP v pravdnem postopku št. P 14/2012, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu in ji je na glavni obravnavi pred navedenim sodiščem v drugi sporni zadevi celo izrecno odpovedala pooblastilo za zastopanje v navedeni zadevi št. P 14/2012. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga tožnica v tožbi ne izpodbija in glede navedenih ugotovitev konkretno ne navaja kakorkoli drugače, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno uporabila citirana določila 30. člena ZBPP, prav tako pa sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev pravil upravnega postopka. Tožena stranka je svojo odločitev celovito obrazložila z razlogi, ki imajo podlago v upravnem spisu. Sodišče se zato, da ne pride do ponavljanja, na razloge v izpodbijani odločbi le v celoti sklicuje, v skladu s pooblastilom zakonodajalca iz 2. odstavka 71. člena ZUS-1. Tudi po presoji sodišča ima namreč pooblastilo v vsebinskem smislu poseben pravnoposlovni pomen (tako tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-648/09-16 z dne 14. 6. 2012, Uradni list RS, št. 53/12, točka 8 obrazložitve). Prav zato je pravilen tudi zaključek tožene stranka, da neizdaja pooblastila tožnice na novo postavljeni odvetnici A.A. in izrecna izjava tožnice pred sodiščem o preklicu pooblastila na novo postavljeni odvetnici A.A., še preden bi ji ga tožnica sploh dala, predstavlja takšno okoliščino, ki jo je zakonodojalec z določilom 10. odstavka 30. člena ZBPP na zakonski ravni predvidel kot razlog na strani upravičenca, zaradi katerega ne more v redu opravljati svoje dolžnosti.

Tudi po presoji sodišča tožnici ni uspelo dokazati, da bi bili razlogi za razrešitev na strani odvetnice A.A. Nepravilno tudi tožnica navaja, za kar ni podlage v upravni spisih, da naj imenovana odvetnica niti v 2-eh mesecih ne bi vpogledala v zadevni sodni spis, saj je iz podatkov v upravnem spisu razvidno, da je bila v obravnavani sporni zadevi tožnici določena za nudenje storitev BPP s sklepom št. BPP 491/2011 z dne 12. 11. 2014, medtem ko je svojo razrešitev predlagala že dne 24. 12. 2014 s pisno vlogo, s katero je vrnila napotnico in navedla, da izvajanja storitev BPP v omenjeni zadevi ni mogla prevzeti, ker ji je tožnica B.B. na naroku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu v zadevi Bpp 326/2014 dne 23. 12. 2014 odpovedala tudi pooblastilo za zastopanje v zadevi P 14/2012, tožnica pa navedenih ugotovitev v tožbi ne izpodbija in glede tega ne navaja kakorkoli drugače. Ker je po povedanem je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je tudi sama izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, kar vključuje tudi odločitev o stroškovnem zahtevku. Tožnici sodišče le še dodatno pojasnjuje, da je že na podlagi določila 4. odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) oproščena plačila sodne takse, zato o njenem predlogu za oprostitev plačila sodnih taksa sodišče ni dodatno še posebej odločalo.