Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker iz utemeljitve tožbe in predložene pogodbe ne izhaja, da bi stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi po delovnem pravu, tožnik pa niti ne zatrjuje, da bi bil v delovnem razmerju pri toženi stranki ali da bi uveljavljal kakršnokoli pravico iz delovnega razmerja, gre za premoženjski spor iz civilne pravne pogodbe in ne iz pogodbe o zaposlitvi.
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Tožnik je kot poklicni športnik sklenil pogodbo s toženo stranko za igranje košarke. V skladu s pogodbo je izstavil račun za mesece marec, april, maj in junij 2004, ki pa jih tožena stranka ni plačala. Zato je tožnik vložil tožbo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki pa se je s sklepom št. II R 35/2006-3 z dne 13.4.2006 izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Navedlo je, da gre pri pogodbi med strankama za pogodbo o zaposlitvi v smislu takrat veljavne delovno pravne zakonodaje, zato gre tudi za delovni spor po določbi prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 - ZDSS-1).
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je s predlogom z dne 23.5.2007 predlagalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči o nastalem sporu o pristojnosti. Navaja, da gre v obravnavani zadevi za spor med dvema pravnima osebama, saj je imel tožnik status poklicnega športnika po 35. členu Zakona o športu, torej za spor po 481. členu ZPP, ki sodi v pristojnost rednega sodišča. Predlog je utemeljen.
Po določbi točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za spore o (premoženjskih) pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.
V obravnavani zadevi pa iz utemeljitve tožbe in predložene pogodbe ne izhaja, da bi stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi po delovnem pravu. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi bil v delovnem razmerju pri toženi stranki ali da bi uveljavljal kakršnokoli pravico iz delovnega razmerja. Res je v 1. členu pogodbe z dne 21.11.2002 navedeno, da bo tožena stranka "zaposlila" tožnika kot profesionalnega košarkarja. Toda iz nadaljnjih pogodbenih določil izhaja, da ne gre za zaposlitev kot delavca, temveč kot poklicnega športnika, ki bo v odnosu do kluba nastopal kot pravna oseba in bo tudi sam od dogovorjenih bruto zneskov plačeval davke in prispevke (člen 4 pogodbe).
Gre torej za premoženjski spor iz civilno pravne pogodbe in ne iz pogodbe o zaposlitvi, za rešitev katerega je na podlagi 1. člena in 7. točke drugega odstavka 32. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) pristojno redno sodišče. Zato je Vrhovno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.