Jedro

Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj, stranka pa mora vsa dejstva in dokaze navesti v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo, nato pa lahko vsaka stranka v roku 8 dni vloži še po eno pripravljalno vlogo; tožeča stranka od prejema odgovora na tožbo, tožena pa od dne vročitve pripravljalne vloge tožeče stranke. Dejstva in dokazi, ki jih stranke ne navedejo v zgoraj omenjenih vlogah, se ne upoštevajo. Vendar pa mora biti stranka v vabilu na glavno obravnavo opozorjena na navedene posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti. Specifičen postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pa terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata pa razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze, dejstva in dokazi iz morebitnih kasnejših vlog pa se ne upoštevajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tj. v I. in v III. točki izreka) potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z odločbo z dne 15.09.2004, opr. št. P 19/2004-17, sklenilo, da se zaradi delnega umika tožbe, in sicer glede zakonitih zamudnih obresti od zneska 3.517,00 SIT za čas od

14.2.2002 do 24.09.2003, sklep o izvršbi z dne 02.10.2003, opr. št. I 2003/00751, v tem delu razveljavi in postopek ustavi. V I. točki izreka je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane navedeni sklep o izvršbi v veljavi v 1. in v 3. točki izreka in je toženka dolžna tožeči stranki plačati glavnico v znesku 75.862,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi zneski, ki tečejo za vsakokratni znesek od navedenega datuma dalje do plačila. Glede preostalega zneska (tj. 912,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi) pa je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v 1. in v 3. točki in tožbeni zahtevek tožeče stranke v tem obsegu zavrnilo (II. točka izreka). V sklepu o stroških je sodišče toženki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke, in sicer v višini 13.300,00 SIT v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.09.2004 dalje do plačila (III.

točka izreka).

Zoper ugodilni del (I. točka izreka) in odločitev o stroških (III. točka izreka) je toženka pravočasno vložila pritožbo in navaja, da odločitev prvostopenjskega sodišča izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev postopka. Navaja, da ni prejela tožbe in zato ni podala odgovora na tožbo, saj je šlo za izvršilni postopek, zato bi bilo potrebno že v sklepu, s katerim je sodišče odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdi, opozoriti, da gre za spor majhne vrednosti ter na pogoje iz 452. člena ZPP. Prvič, ko je bila stranka obveščena o okoliščini, da gre za spor majhne vrednosti, je bilo v vabilu na narok, ki ga je pooblaščenka prejela dne 15.07.2004, v katerem je navedeno, da mora stranka v sporih majhne vrednosti navesti vsa dejstva in dokaze v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo in v eni pripravljalni vlogi.

Toženka je tem navodilom sledila in vložila pripravljalno vlogo in je menila, da bo zadostna in upoštevana. Ker ni bila pravilno obveščena in je bila nepravilno poučena, je to bistveno vplivalo na iztek postopka, saj bi v naprotnem primeru ravnala v skladu s 452. členom ZPP. Tudi v sporih majhne vrednosti pa je sodišče dolžno ugotoviti resnično dejansko stanje. Glede nepravilne uporabe materialnega prava toženka navaja, da sodišče prve stopnje ne more v celoti in neomejeno upoštevati 8. in 20. člena Odloka o javnih vodovodih v Občini Š., saj je toženka že bila priključena na vaško vodovodno omrežje in je bila do tedaj preskrbljena z vodo. Toženka bi se lahko odločila za obnovo vaškega vodovoda, če bi bili pogoji za priključitev na javni vodovod preslabi in občina vaškega vodovoda ne bi želela odkupiti. Vaščani in tudi toženka imajo vso pravico do lastne odločitve, ali bodo prešli na javni vodovod ali ne. Glede na to, da so jih proti njihovi volji avtomatično priključili na javni vodovod, jim je bila odvzeta pravica do odločitve. Iz navedenih razlogov bi tožeča stranka z vaščani (in tudi s toženko) morala nujno skleniti pogodbo, iz katere bi bilo jasno razvidno, da so se odločili za uporabo vode iz javnega vodovoda. Ker pogodbe ni bilo in je bila voda dobavljena brez soglasja vaščanov uporabljali pa so jo, ker so bili pač izključeni iz dotedanjega omrežja ni dolžna plačati porabljene vode. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne v ponovno sojenje pred sodišče prve stopnje, podrejeno pa, da sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke in ji naloži povračilo pravdnih stroškov toženke.

Tožeča stranka je na vloženo pritožbo odgovorila, in sicer navaja, da so navedbe toženke, da so bili ona in vaščani izključeni iz vaškega vodovoda in proti njihovi volji priključeni na javni vodovod, neresnične. Zdravstveni inšpektorat je namreč ugotovil, da je voda in lokalnega vodnega vira postala zdravstveno neustrezna, zato je bila Občina Š. dolžna nemudoma zagotoviti vaščanom na L. ustrezno pitno vodo, kar ji je takrat nalagal Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Vsi vaščani, tudi tožena stranka, so 25.11.1998 podpisali izjavo o pristopu k javnemu l. vodovodu, torej so se zavestno odločili za uporabo vode iz javnega vodovoda. S priklopom toženke na javni vodovod je tožeča stranka izpolnila svojo obveznost in zagotovila oskrbo z zdravstveno neoporečno vodo. Pogodba o prenosu lastništva vaškega vodovoda bo urejala, ko in če bo sklenjena, razmerja glede lastništva vodovodne infrastrukture med toženko in občino. Tožeča stranka je le koncesionar za izvajanje oskrbe s pitno vodo v Občini, med njene naloge pa sodi tudi obveznost izdajanja računov za porabljeno vodo in izterjava neplačnikov. Če bo z navedeno pogodbo določen drugačen način plačevanja, bo ta uporabljen šele od sklenitve pogodbe dalje, do takrat pa mora toženka plačevati račune enako kot vsi uporabniki javnega vodovoda. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne iz izpodbijano sodbo potrdi.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, sodba, izdana v takem postopku, pa se v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka

339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena), razen, če je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (2. odstavek 458. člena).

Prav iz slednjega razloga toženka v pritožbi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ko trdi, da je sodišče zmotno uporabilo določbi 8. in 20. člena Odloka o javnih vodovodih v občini Š. (Uradni vestnik Gorenjske, št. 37/82, v nadaljevanju Odlok), ki ju v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti in navaja dejstva, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo oziroma ni ugotavljalo, pa bi jih po njenem prepričanju moralo. Po oceni pritožbenega sodišča pritožbeni očitek ni utemeljen. V skladu z 8. členom Odloka ima vsak uporabnik pravico in dolžnost pridobiti na območju javnega vodovoda priključek na omrežje na podlagi prijave in predpisane investicijsko-tehnične dokumentacije. Za priključitev na javni vodovod torej zadostuje soglasje uporabnika, tega pa je toženka v obravnavanem primeru dala (ugotovitev prvostopenjskega sodišča na strani 4 obrazložitve sodbe, 1. odstavek). Toženka nima prav, ko trdi, da v njenem primeru (in v primeru ostalih sovaščanov) soglasje ne zadošča, temveč bi bilo treba zaradi specifične situacije (izključitve iz prejšnjega, tj. vaškega sistema) skleniti pogodbo o prevzemu infrastrukture dotedanjega vodovoda. Sklenitev pogodbe med upravljalcem in uporabnikom namreč v tovrstnih primerih, kot je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, ni predvidena, 8. člen Odloka pa ne razlikuje med uporabniki, ki so že bili priključeni na kak (konkretno na vaški) vodovod in tistimi, ki se priključujejo prvič, zato pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da 8. člena Odloka ne bi bilo možno uporabiti tudi v obravnavanem primeru. Čim pa je tako, so vse navedbe toženke o potrebi po sklepanju pogodbe o prevzemu infrastrukture za obravnavani primer (kot v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja tožeča stranka) pravno nerelevantne. Zgolj v odgovor pa velja toženki še pojasniti, da njena pravica do samoodločitve za vaški oziroma javni vodovod ne more biti kršena, če je dala soglasje za priključitev na javni vodovod.

Toženka v pritožbi očita sodišču prve stopnje tudi bistveno kršitev postopka, in sicer (smiselno) relativno kršitev postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, saj trdi, da je sodišče ni poučilo, da gre za spor majhne vrednosti, zato ni pravočasno vložila pripravljalne vloge, kar je bistveno vplivalo na iztek postopka. Kolikor toženka res uveljavlja relativno bistveno kršitev postopka, je treba ugotoviti, da gre za pritožbeni razlog, iz katerega se sodba v postopkih s spori majhne vrednosti ne more izpodbijati (1. odstavek 458. člena).

Če pa je toženka s tem smiselno uveljavljala absolutno bistveno kršitev postopka (v tem primeru bi lahko šlo za 8. točko 2. odstavka

339. člena ZPP), pa po oceni pritožbenega sodišča tudi ta (iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju) ni podana.

Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (1. odstavek 450. člena ZPP), stranka pa mora vsa dejstva in dokaze navesti v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), nato pa lahko vsaka stranka v roku 8 dni vloži še po eno pripravljalno vlogo; tožeča stranka od prejema odgovora na tožbo, tožena pa od dne vročitve pripravljalne vloge tožeče stranke (452. člen ZPP). Dejstva in dokazi, ki jih stranke ne navedejo v omenjenih vlogah, se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Sodišče mora v vabilu na glavno obravnavo med drugim navesti vsebino določbe 451. člena ZPP. Specifičen postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pa terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku (glede na zgoraj navedene določbe ZPP) pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.

V obravnavanem primeru je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo (list. št. 1-3), toženka pa ugovor (list. št. 9-10), ki mu je sodišče ugodilo in odločilo, da se bo o zahtevku in o stroških odločalo v pravdnem postopku (sklep na list. št. 14). Tožeča stranka je na toženkin ugovor (že po izdaji sklepa) vložila odgovor na ugovor (list. št. 17-19), ki ga je prvostopenjsko sodišče (pravilno) štelo kot pripravljalno vlogo in ga vročilo toženkini pooblaščenki (vročilnica k list. št. 20), skupaj z dopisom, kjer jo je pozvalo, da v roku 8 dni vloži pripravljalno vlogo in odgovori na navedbe tožeče stranke in se izjasni o njenih dokaznih predlogih ter navedlo tudi pravno podlago, tj. 3. odstavek 452. člena ZPP. V vabilu na narok (dopis in vročilnica k list. št. 22) pa je bila toženka opozorjena na vse posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje postopek v sporu majhne vrednosti izpeljalo korektno in v skladu z določbami ZPP. Glede na pritožbene navedbe toženke pa je treba še dodati, da iz podatkov v spisu niti ne izhaja, da bi toženka vložila kakšno (pripravljalno) vlogo, ki je sodišče ne bi sprejelo oziroma je pri odločanju ne bi upoštevalo.

Navedeno ne izhaja niti iz zapisnika o glavni obravnavi, ki je javna listina (224. člen ZPP) in ki sta ga podpisali tako toženka in njena pooblaščenka.

Na podlagi obrazloženega se izkaže, da je pritožba toženke v celoti neutemeljena, obenem pa niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato jo je bilo treba v skladu s 353. členom ZPP zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih 2. in 4. točki potrditi.