Jedro

Odločanje sodišča o ugovoru krajevne nepristojnosti, ki ga sodišče ni vročilo v odgovor tožeči stranki, pomeni kršitev načela kontradiktornosti, saj stranki s tem ni bila dana možnost sodelovanja v postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 6. 2006, opr. št. I Pg 124/2006-6 ob sklicevanju na čl. 22 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izreklo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tem gospodarskem sporu ter po pravnomočnosti sklepa napovedalo odstop zadeve krajevno in stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču na Ptuju.

V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje zapisalo, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo ugovarjala njegovi krajevni pristojnosti in opozorila, da ima tožena stranka sedež na območju Okrožnega sodišča na Ptuju. Ugovor tožene stranke je utemeljen.

Tožeča stranka z dne 7. 7. 2006 pravočasno vloženo pritožbo izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in sodišču prve stopnje naloži, da ji vroči odgovor tožene stranke na tožbo ter ji da rok za odgovor.

V obrazložitvi pritožbe tožeča stranka navaja, da je sodišče prve stopnje očitno kršilo določbo čl. 279 ZPP, saj ji odgovora tožene stranke na tožbo ni vročilo v roku 30 dni od prejema. Tako se glede ugovora tožene stranke o nepristojnosti sodišča prve stopnje ni mogla izjaviti, s tem pa je bilo kršeno temeljno načelo kontradiktornosti, ki ga določa tudi čl. 5 ZPP. V ZPP ni nobene določbe, ki bi dovoljevala sodišču, da v skladu s čl. 5/II ZPP odloča, ne da bi bila nasprotni stranki dana možnost, da se izjavi. Gre torej za bistveno kršitev določb pravdnega postopka in v tem smislu bo moralo pri-tožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti, zadevo vrniti v obravnavo sodišču prve stopnje in mu naložiti, da ji najprej vroči odgovor na tožbo ter ji da rok za odgovor na ugovor o sodni pristojnosti.

Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba je utemeljena.

Uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 366 v zv. s čl. 339/II, tč. 8 ZPP, na katero pazi sodišče druge stopnje tudi po uradni dolžnosti (čl. 366 v zv. s čl. 350/II ZPP), je podana.

Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave (čl. 22/I ZPP).

Odgovor na tožbo mora sodišče vročiti tožeči stranki v 30 dneh od prejema (čl. 279 ZPP).

Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (čl. 5/I ZPP).

Samo tedaj, če ZPP tako določa, sme sodišče odločiti o zahtevku, o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost, da se izjavi (čl. 5/II ZPP).

Na ugovor tožene stranke, ki ga je ta podala v dne 7. 6. 2006 vloženem odgovoru na tožbo, se je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tem gospodarskem sporu (čl. 22/I ZPP). Toda ker pred to odločitvijo odgovora na tožbo ni vročilo tožeči stranki v 30 dneh od prejema (čl. 279 ZPP (v spisu sta še vedno oba izvoda odgovora na tožbo)), in ZPP tako ne določa (čl. 5/II ZPP), je o obravnavanem ugovoru tožene stranke odločilo, ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se o njem izjavi (čl. 5/II ZPP). S takim ravnanjem pa je kršilo načelo kontradiktornosti (oz. pravico do izjavljanja oz. pravico do izjave), ki ga (oz. jo) v skladu s čl. 22 Ustave zagotavlja čl. 5 ZPP. Določba čl. 5 ZPP, v kateri se izraža klasično pravilo audiatur et altera pars, je namreč neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku, ki jo zagotavlja čl. 22 Ustave. Kot ugotavlja Ustavno sodišče, mora biti v kontradiktornem postopku vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku (vključno s postavljanjem vprašanj pričam in izvedencem), da se izjavi o rezultatih dokazovanja ter sploh o vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Pravdni postopek se mora voditi ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank ter spoštovanju njihove pravice, da se branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice. Glede procesnih odločitev še velja opozoriti na stališče Ustavnega sodišča, da mora biti pravica do izjavljanja zagotovljena tudi glede pomembnejših procesnih odločitev (primerjaj: Pravdni postopek: zakon s komentarjem/Lojze Ude ... (et al.)., str. 53, 54 in 62 - Ljubljana: Uradni list: GV Založba, 2005).

Kršitev načela kontradiktornosti pa je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, katere posledica je, da stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, oz. da ji ni bila zagotovljena možnost sodelovanja v postopku (čl. 366 v zv. s čl. 339/II, tč. 8 ZPP).

Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrni-ti sodišču prve stopnje v nov postopek (čl. 366 v zv. s čl. 354/I ZPP).

V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti navedeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka tako, da bo pred ponovno odločitvijo o cit. ugovoru tožene stranke vročilo tožeči stranki odgovor na tožbo.