Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
10. 7. 2002
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 1. 7. 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. Ks 45/200 z dne 24. 5. 2001 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. 4-Kpr 297/99 z dne 11. 1. 2000 se zavrže.
Pritožnik je dne 8. 6. 2001 vložil ustavno pritožbo zoper sklep o uvedbi preiskave in zoper sklep, s katerim je zunajobravnavni senat zavrnil pritožbo zoper sklep preiskovalnega sodnika. Zoper pritožnika je bila odrejena preiskava v smeri kaznivega dejanja ponareditve poslovne listine po 240. členu Kazenskega zakonika Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju KZ) in kaznivega dejanja davčne zatajitve po 254. členu KZ. Pritožnik navaja, da je pregon za kaznivo dejanje ponareditve poslovne listine zastaral, s čimer se je strinjal tudi zunajobravnavni senat, vendar sklepa o preiskavi v delu, ki se nanaša na to kaznivo dejanja ni razveljavil. Pritožnik nadalje navaja, da je sklep o preiskavi, v delu, ki se nanaša na kaznivo dejanje davčne zatajitve premalo utemeljen, nedoločen in sam s seboj v nasprotju. Pritožnik meni, da je z izpodbijanima sklepoma kršeno načelo pravne države iz 2. člena Ustave, načelo zakonitosti v kazenskem pravu iz 28. člena Ustave ter načelo prepovedi ponovnega sojenja v isti zadevi iz 31. člena Ustave. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje.
Ena od predpostavk za vložitev ustavne pritožbe je izčrpanost pravnih sredstev (tretji odstavek 160. člena Ustave in prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)). Praviloma se lahko ustavna pritožba vloži šele potem, ko so izčrpane vse redne in tudi izredne pravne poti, s katerimi se lahko popravijo ali odpravijo kršitve ustavnih pravic.
Pritožnik izpodbija pravnomočen sklep o uvedbi preiskave. Eden od pogojev za izdajo takega sklepa je obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje (prvi odstavek 167. člena Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. - v nadaljevanju ZKP). Senat pri odločanju o pritožbi zoper sklep o uvedbi preiskave ustavi preiskavo, kadar spozna, da dejanje, ki ga je obdolženec obdolžen ni kaznivo dejanje, če so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost obdolženca, če je kazenski pregon zastaran ali so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon, oziroma kadar ni dokazov, da bi obdolženi storil kaznivo dejanje (prvi odstavek 181. člena ZKP). Postopek torej ustavi le, če bi iz spisa popolnoma očitno izhajalo, da niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka iz prvega odstavka 181. člena ZKP. Odločitev senata o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o preiskavi pomeni začetek postopka preiskave, ki je namenjena temu, da se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek (drugi odstavek 167. člena ZKP), medtem ko je dokončni razjasnitvi stanja stvari (drugi odstavek 343. člena ZKP) oziroma popolni in pravilni ugotoviti dejanskega stanja (373. člena ZKP) namenjena glavna obravnava. Po končani preiskavi se postopek bodisi ustavi bodisi nadaljuje z vložitvijo in kontrolo obtožnice ter glavno obravnavo. Ves nadaljnji postopek je namenjen razjasnitvi istih dejanskih in pravnih vprašanj, ki so že bila predmet presoje zunajobravnavnega senata ob odločanju o pritožbi zoper sklep o preiskavi. Predmet odločanja senata ob preizkusu sklepa o uvedbi preiskave je torej enak predmetu sodbe. Zato je po stališču Ustavnega sodišča ustavna pritožba zoper pravnomočni sklep o uvedbi preiskave dovoljena šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper sodbo oziroma drugo odločbo, s katero se kazenski postopek konča.
Ker za obravnavanje ustavne pritožbe ni izpolnjena procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZustS, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednik senata dr. Zvonko Fišer