Jedro

Pristojni organ je že z odločbo z dne 22. 11. 2010 ugotovil, da je bila nujna brezplačna pravna pomoč tožniku odobrena neupravičeno. Z izpodbijano odločbo se tako odloča le še o višini in načinu vračila prejete pravne pomoči, temu pa tožnik niti ne nasprotuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 917/2010-23 z dne 23. 8. 2011 je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju odločil, da mora tožnik povrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v višini 233,65 EUR, in sicer v petih zaporednih obrokih po 46,73 EUR s tem, da prvi obrok zapade v plačilo 30. 9. 2011. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je bila tožniku z odločbo Bpp 917/2010 z dne 22. 10. 2010 dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) v kazenski zadevi, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Tolminu. Nato pa je bilo z odločbo št. Bpp 917/2010 z dne 22. 11. 2010 med drugim ugotovljeno, da je bila navedena nujna BPP tožniku neupravičeno odobrena, saj tožnik po pozivu organa za BPP za predložitev podatkov o višini prejemkov le-teh ni dostavil, oziroma na poziv v danem roku ni odgovoril. Odvetniku, ki je bil tožniku dodeljen po odločbi z dne 22. 1. 2010, je bilo iz sredstev za BPP plačano skupno 233,65 EUR. V obrazložitvi je nato pojasnjen potek postopka od izdaje odločbe o dodelitvi nujne BPP z odločbo z dne 22. 10. 2010 do izdaje izpodbijane odločbe.

Tožena stranka se nato sklicuje na 43. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v drugem odstavku določa, da je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto BPP vrniti in plačati vse stroške, katerih je bil oproščen, z zakonitimi obrestmi. O načinu in času vračila neupravičeno prejete BPP odloči organ za BPP v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto BPP in naloži upravičencu vračilo neupravičeno prejete pomoči. Ker je bilo z odločbo št. Bpp 917/2010 z dne 22. 11. 2010 že odločeno, da je bila nujna BPP neupravičeno odobrena, se s to odločbo odloča le še o višini ter o načinu in času vračila. Pojasni še, da višina izhaja iz višine sredstev, ki so bila izplačana odvetniku. Pojasni tudi odločitev glede plačila v obrokih.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija z laično tožbo, v kateri navaja, da v letu 2010 ni bil nikjer zaposlen in ni prejemal nikakršnih dohodkov in tudi ni imel odprtega računa pri banki. Sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, v obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da je bila tožniku odobrena nujna BPP za zastopanje v kazenski zadevi pred Okrajnim sodiščem v Tolminu. Za tožnika pa je sporna odločitev tožene stranke, da mora odobreno BPP vračati.

Postopek v zvezi z odobritvijo nujne BPP je opredeljen v 36. členu ZBPP, in sicer v drugem in tretjem odstavku. V četrtem odstavku 36. člena ZBPP pa je določeno, da mora prosilec, ki mu je brezplačna pravna pomoč odobrena na način iz prvega odstavka tega člena, takoj ali najkasneje v 8 dneh po odobritvi brezplačne pravne pomoči dokazati izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev po tem zakonu. Peti odstavek 36. člena ZBPP pa določa, da se v primeru, če odobritev po prvem odstavku ni bila utemeljena, ali če prosilec ne ravna po prejšnjem odstavku, uporabijo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Ker glede na podatke spisa med strankama ni sporno, da tožnik po prejemu odločbe Bpp 917/2010 z dne 22. 10. 2010 ni predložil zahtevanih podatkov oziroma se na poziv iz odločbe ni odzval, je tudi po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Ob tem je tudi pomembno, da je organ za BPP že z odločbo št. Bpp 917/2010 z dne 22. 11. 2010 ugotovil, da je bila sporna nujna BPP tožniku odobrena neupravičeno. Z v tem sporu izpodbijano odločbo pa se odloča le o višini in načinu vračila, temu pa tožnik niti ne nasprotuje. Po presoji sodišča je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno in skladno s podatki v predloženih upravnih spisih ugotovila, da tožnik na poziv oziroma zahtevo iz odločbe Bpp 917/2010 z dne 22. 10. 2010 ni odgovoril, da je bila odvetniku odobrena in izplačana nagrada v višini 233,65 EUR iz sredstev, namenjenih za BPP in ob upoštevanju življenjskih razmer tožnika odločil, da se mu odobri plačevanje navedenega zneska v obrokih. Odločitev tožene stranke je zato po presoji sodišče pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Sodišče je na podlagi 2. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave, ker je ocenilo, da tožnik ni navedel nobene okoliščine in trditve, na podlagi katerih bi bil možen sklep, da se dejansko stanje lahko dopolni z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev.