Jedro

Tožnica je dne 30. 11. 2009, ko v upravnem sporu še ni bilo odločeno, vložila nov predlog za izjemno napredovanje v naziv svetnica, na isti pravni podlagi. Glede na navedeno je tožena stranka ravnala zakonito, ko je ob predhodnem preizkusu predloga le-tega zavrgla na podlagi prvega dela določbe 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Pri obeh predlogih gre namreč za isto upravno stvar (2. člen ZUP), saj gre v obeh primerih za odločanje o izjemnem napredovanju tožnice v naziv svetnik, v času vložitve spornega predloga pa je v tej zadevi tekel upravni spor. Zaradi obstoja litispendence tako ni bila izpolnjena ena izmed procesnih predpostavk za začetek upravnega postopka. Pravno nepomemben je tožbeni ugovor, da je bil sporni predlog vložen na drugi dejanski podlagi: to bi bilo pomembno le, če bi bilo o predlogu z dne 17.11.2008 v času vložitve drugega predloga že pravnomočno odločeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Minister za šolstvo in šport (v nadaljevanju tožena stranka) je s sklepom, št. 10051-2724/2009/2 (1118) z dne 01.12.2009 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) zavrgel predlog tožnice, zaposlene v Glasbeni šoli A., za izjemno napredovanje v naziv svetnica. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je tožnica dne 30.11.2009 vložila predlog za izjemno napredovanje v naziv svetnica na podlagi 12. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 54/02, 123/08 in 44/09). Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da o isti zadevi poteka postopek pred Upravnim sodiščem pod opr. št. U 139/2009 (pravilno III U 139/2009), je tožena stranka tožničin predlog zavrgla na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), po kateri organ, ob predhodnem preizkusu s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek.

Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in v tožbi navaja, da je tožena stranka njen predlog z dne 30.11.2009 neutemeljeno zavrgla, saj se ta opira na drugačno dejansko stanje kot predlog za izjemno napredovanje z dne 17.11.2008, v zvezi s katerim teče upravni spor. Predmetni predlog za napredovanje je tožnica utemeljila z dokazi, ki jih je pridobila po 17.11.2008, zato bi morala tožena stranka o njem meritorno odločiti.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa.

Tožba ni utemeljena.

Iz podatkov upravnih in sodnih spisov izhaja, da je tožnica dne 17.11.2008 vložila predlog za izjemno napredovanje v naziv svetnica, ki ga je tožena stranka z odločbo, št. 10051-2386/2008-G-785 z dne 23.03.2009, zavrnila. Dne 24.04.2009 je tožnica v zvezi z navedeno odločbo sprožila upravni spor, ki se pri naslovnem sodišču vodi pod opr. št. III U 139/2009. Dne 30.11.2009, ko v upravnem sporu še ni bilo odločeno, je tožnica vložila nov predlog za izjemno napredovanje v naziv svetnica, na isti pravni podlagi. Glede na navedeno dejansko stanje, ki med strankama niti ni sporno, je po presoji sodišča tožena stranka ravnala zakonito, ko je ob predhodnem preizkusu predloga, le-tega zavrgla na podlagi prvega dela določbe 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Pri obeh predlogih gre namreč za isto upravno stvar (2. člen ZUP), saj gre v obeh primerih za odločanje o izjemnem napredovanju tožnice v naziv svetnik, v času vložitve spornega predloga pa je v tej zadevi tekel upravni spor. Zaradi obstoja litispendence tako ni bila izpolnjena ena izmed procesnih predpostavk za začetek upravnega postopka. Pravno nepomemben pa je tožbeni ugovor, da je bil sporni predlog vložen na drugi dejanski podlagi, kar bi bilo pomembno le v primeru, če bi bilo o predlogu z dne 17.11.2008, v času vložitve drugega predloga, že pravnomočno odločeno.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, da je tožena stranka pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje, da je na tej podlagi pravilno uporabila določbo 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP v zvezi z 2. členom ZUP in je zato izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.

Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno, je sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1 odločitev sprejelo na seji.