Jedro

Višje sodišče je predlog za pregled in prepis spisa obravnavalo po določbah ZPP. Veljavna zakonska ureditev sicer dopušča razlago, da je do dokumentov iz sodnega spisa možno dostopati tudi po ZDIJZ, vendar pa je po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru ZPP specialn(ejš)i predpis.

Zmotno je stališče Višjega sodišča, ki je zavrnilo predlagateljičin predlog za pregled spisa z utemeljitvijo, da „ne izkazuje pravnega interesa v zvezi z zadevo, medtem ko dejanski interes za utemeljitev tega predloga ne zadošča“. Predpostavka za pregled in prepis spisa po drugem odstavku 150. člena ZPP je namreč opravičena korist, ki jo mora na strani predlagateljice sodišče ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagateljici dovoli pregled in prepis prvostopenjske sodbe.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: Višje sodišče) je z dopisom I Cpg 706/2010 z dne 17. 12. 2010 zavrnilo predlog družbe L. d.d. (v nadaljevanju: predlagateljice) za pregled spisa (oziroma vsaj prvostopenjske sodbe) v obravnavani zadevi.

2. Zoper odločitev Višjega sodišča o zavrnitvi predloga predlagateljica vlaga pravočasno pritožbo. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog „bistvenih procesnih kršitev“. Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa(1) z ugoditvijo njenemu predlogu oziroma (podrejeno) razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve Višjemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče pristojno za odločanje na podlagi 1. točke 37. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču pritožnice, da zgoraj navedeni dopis po vsebini pomeni meritorno odločitev o pravici predlagateljice do pregleda spisa, uzakonjeni v drugem odstavku 150. člena ZPP. Skladno s tretjim odstavkom 128. člena ZPP bi moralo zato Višje sodišče o uveljavljani pravici odločiti s sklepom. Vendar pa ta formalna pomanjkljivost ni ovira, da ne bi Vrhovno sodišče spornega dopisa po vsebini obravnavalo kot sklepa, s katerim je Višje sodišče zavrnilo predlog predlagateljice za pregled pravdnega spisa.

6. Vrhovno sodišče se strinja tudi s stališčem pritožnice, da je pravica drugih oseb do pregleda in prepisa spisa izraz načela javnosti sojenja, ki je ustavno zajamčena kategorija (glej 24. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustave). Pri odločanju o tej pravici se namreč uresničuje načelo splošne javnosti(2) v pravdnem postopku(3), saj sodišče ne odloča o pravici katere od pravdnih strank. Zato ni mogoče sprejeti stališča, da bi šlo v primeru odločanja o predlogu za pregled in prepis spisa po drugem odstavku 150. člena ZPP za sklep procesnega vodstva, zoper katerega ZPP ne predvideva pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP). Upoštevaje razloženo je Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru pritožbo štelo za dopustno (prvi odstavek 363. člena ZPP).

7. Višje sodišče je v danem primeru predlog za pregled in prepis spisa obravnavalo po določbah ZPP. Veljavna zakonska ureditev sicer dopušča razlago, da je do dokumentov iz sodnega spisa možno dostopati tudi po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ; Ur. l. RS, št. 24-900/2003)(4), vendar pa je po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru ZPP specialn(ejš)i predpis. Ob tem Vrhovno sodišče pripominja, da bi glede na naravo dokumentov (gradiva) v sodnih spisih uporaba ZDIJZ utegnila biti sporna, saj lahko skladno z navedenim predpisom vsakdo, brez izkazovanja(5) v zakonu utemeljenega interesa (ki ga predvideva tudi drugi odstavek 39. člena Ustave), pridobi dostop do podatkov sodnega spisa. Vendar pa to vprašanje presega domet odločanja v konkretni zadevi.

8. Zmotno je stališče Višjega sodišča, ki je zavrnilo predlagateljičin predlog za pregled spisa z utemeljitvijo, da „ne izkazuje pravnega interesa v zvezi z zadevo, medtem ko dejanski interes za utemeljitev tega predloga ne zadošča“. Predpostavka za pregled in prepis spisa po drugem odstavku 150. člena ZPP je namreč opravičena korist, ki jo mora na strani predlagateljice sodišče ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej.

9. V danem primeru predlagateljica opravičeno korist utemeljuje z navedbami, da je 18. 5. 2010 pridobila dovoljenja za promet z zdravili, ki vsebujejo isto zdravilno učinkovino (montelukast) kot zdravilo druge toženke, katerega izdelavo, prodajo, ponujanje v prodajo, trženje in uvoz, je v postopku, ki teče pod opravilno številko IV Pg 1772/2008, skušala prepovedati tožeča stranka. To potrjuje izpis baze podatkov o zdravilih Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, ki ga je predlagateljica priložila k predlogu. Utemeljuje pa jo tudi s tem, da namerava na podlagi izdanih dovoljenj za promet z zdravili pričeti s prodajo na slovenskem trgu. Njen pravni položaj je negotov, ker lahko imetnik patenta (tožeča stranka) zoper njo vloži tožbo z enakimi argumenti, kot jo je zoper njenega konkurenta (drugo toženko).

10. Vrhovno sodišče pritrjuje predlagateljici, da je z navedenimi trditvami izkazala opravičeno korist, da se seznani s tem, kako je sodišče interpretiralo obseg varstva patenta, katerega kršitev je uveljavljala tožeča stranka; na kakšen način se je opredelilo do zatrjevane kršitve patenta tožeče stranke in kako je svojo odločitev argumentiralo; ali se je v predmetnem postopku pojavilo tudi vprašanje veljavnosti tega patenta in kako se je sodišče opredelilo do tega vprašanja (glej 2. stran predloga in 4. stran pritožbe). Vendar pa po presoji Vrhovnega sodišča navedene trditve utemeljujejo zgolj opravičeno korist predlagateljice do pregleda in prepisa prvostopenjske sodbe (na kar podrejeno tudi sama pristaja), ne pa do pregleda in prepisa celotnega spisa.

11. Vrhovno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlagateljici dovolilo pregled in prepis prvostopenjske sodbe (3. točka 365. člena ZPP), medtem ko je v preostalem delu pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Enako kot Vrhovno sodišče (kot bo obrazloženo v nadaljevanju obrazložitve) tudi predlagateljica šteje dopis sodišča druge stopnje po vsebini za sklep.

Op. št. (2): V okviru načela javnosti poznamo pojem splošne javnosti in pojem javnosti za stranke. Glej dr. Lojze Ude: „Pravdni postopek - zakon s komentarjem“, GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, stran 52, točka 17. Op. št. (3): Tako tudi dr. Siniša Triva in dr. Mihajlo Dika: „Građansko parnično procesno pravo“, Narodne novine, Zagreb 2004, par. 25/4-5. Op. št. (4): Primerjaj prvi odstavek 4. člena ZDIJZ.

Op. št. (5): Prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve za dostop do informacije javnega značaja (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ).