Jedro

Tožena stranka ni izkazala, da bi v tej zadevi predlagala dopustitev revizije oziroma, da jo je Vrhovno sodišče dopustilo, zato revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku 19. 12. 2017 podala tožena stranka. Odločilo je, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz njega izhajajo, do vključno 12. 12. 2016, ko mu je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati na podlagi tožnikove izredne odpovedi. Toženi stranki je naložilo, da tožnika za čas od 2. 12. 2016 do vključno 12. 12. 2016 prijavi v zdravstveno invalidsko in pokojninsko zavarovanje, mu za isto obdobje obračuna sorazmerni del bruto plače, ki bi mu pripadala, če bi delal, od navedenega sorazmernega dela bruto plače odvede prispevke in davke, ki se plačujejo od bruto plač ter tožniku izplača pripadajočo neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2011 do plačila. Zavrnilo je višji zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja ter priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas od 13. 12. 2016 do 31. 12. 2016 in za obračun denarnega povračila v višini 5.139,74 EUR bruto. Tožbo je zavrglo v delu, s katerim tožnik zahteva ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki dne 1. 12. 2016. Ugodilni del sodbe temelji na presoji, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal 12. 12. 2016 in je začela učinkovati z vročitvijo toženi stranki istega dne, zato tožena stranka tožniku s svojo izredno odpovedjo z dne 19. 12. 2016 ni mogla ponovno odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ki ni več učinkovala, saj takrat delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko ni več obstajalo. Kasnejša izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala 19. 12. 2016, je nična, ker predmeta odpovedi (pogodbe o zaposlitvi) ni bilo več.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh strank in potrdilo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, smiselno pa uveljavlja tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pričela 9. 12. 2016, ker tožnika več kot pet dni zaporedoma ni bilo na delo, svojega izostanka pa ni opravičil. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je pričela učinkovati s prvim dnem odsotnosti, to je s 1. 12. 2016, zato je zmotno stališče sodišča, da je nična odpoved, ki jo je podala tožena stranka. Bistveno je, da je tožena stranka s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi pričela pred izredno odpovedjo, ki jo je podal tožnik. Tožnik je zlorabil institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj se je zavedal resničnosti trditev v napovedi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neopravičeni odsotnosti z dela. Tožnik je odpoved podal zaradi plačila 14,88 EUR, kolikor so znašale zakonske zamudne obresti od nepravočasno izplačanih plač v letu 2016. Tožena stranka obveznosti ni mogla izpolniti v roku treh dni od prejema pisnega opomina, saj je v času od 17. 11. 2016 do 12. 12. 2016 imela blokiran transakcijski račun. Izpodbijana sodba se v delu, ki se nanaša na zlorabo instituta izredne odpovedi ne da preizkusiti, saj sodišče druge stopnje v zvezi s tem ni podalo nobene utemeljitve.

4. Tožnik je v odgovoru na revizijo prerekal revizijske navedbe in predlagal zavrnitev revizije kot neutemeljene.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Tretji odstavek 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/2017) določa, da se postopek, ki se je začel pred pričetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. ZPP-E se je pričel uporabljati 14. 9. 2017, postopek pred sodiščem prve stopnje pa se je končal 5. 10. 2017, torej že po začetku uporabe ZPP-E. 7. Po določbah ZPP-E je procesna postavka za vložitev revizije predhodni sklep Vrhovnega sodišča o njeni dopustitvi. Drugi odstavek 374. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) določba, da je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti, ali če ni bila dopuščena. Tožena stranka ni izkazala, da bi v tej zadevi predlagala dopustitev revizije oziroma, da jo je Vrhovno sodišče dopustilo, zato revizija ni dovoljena.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s 374. členom ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.