Jedro

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tretjem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan tožniku plačati 15.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2012 do plačila ter 15.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2012 do plačila. Odločilo je tudi o stroških postopka. Glede vtoževanega zneska 15.000,00 EUR med pravdnima strankama ni sporno, da je tožnik dal tožencu denar za nakup gradbenega žerjava v višini 30.000,00 EUR in da mu je toženec že vrnil 15.000,00 EUR. Sporno pa je, ali je preostanek predstavljalo darilo ali posojilo. Sodišče je menilo, da je šlo za darilo oziroma da tožnik ni dokazal, da je šlo za posojilo (578. člen in naslednji Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Sodišče je sledilo toženčevi trditvi, da je bil pripravljen vrniti 15.000,00 EUR (in je tako tudi storil), kolikor bi za žerjav plačal sam, tožnik pa mu je rekel, da ni treba vračati oziroma da naj vrne, kolikor lahko; če ima, naj vrne, sicer pa ne. Glede zneska 15.400,00 EUR pa tožnik ni izkazal nastanka stroškov in plačil v zahtevani višini, niti da je šlo za posojilo, saj se ni izkazalo, da bi se s tožencem sploh kaj dogovorila.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. V celoti je sledilo razlogom sodišča prve stopnje in jih zgolj povzelo. Tako je navedlo, da iz sodbe sodišča prve stopnje jasno izhaja, zakaj je to sodišče verjelo toženčevi verziji, da je sodišče prve stopnje svojo dokazno oceno obrazložilo ter s svojimi argumenti prepričalo tudi sodišče druge stopnje. Glede drugega dela zahtevka se je strinjalo s sodiščem prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da je šlo za posojilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednja vprašanja: (1) kakšna je pravilna materialnopravna kvalifikacija pravnega posla ob dogovoru mi boš vrnil, ko boš lahko – ali gre za darilo ali posojilo?; in (2) ali obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje ustreza standardu obrazložene sodne odločbe, ko so razlogi o odločilnih dejstvih, to je o dejstvu, ali je bila sklenjena posojilna ali darilna pogodba, tako nejasni, da jih ni mogoče preizkusiti, pri čemer so zaključki pritožbenega sodišča celo protispisni. Tožnikova izjava: „mi boš vrnil, ko boš lahko“ ne predstavlja darila, temveč zgolj odlog plačila za nedoločen čas, vse dokler se pri posojilojemalcu finančna situacija ne popravi. Če rok vračila posojila ni določen, je potrebno uporabiti drugi odstavek 574. člena OZ. Rok vračila posojila pa ni bistvena sestavina posojilne pogodbe. Obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje tudi ne ustreza standardu obrazložene sodne odločbe. Nasprotuje zavrnitvi zaslišanja priče R. d. N. zaradi nesubstanciranosti in nepopolnosti, saj je ta dokazni predlog dodatno utemeljil na naroku dne 14. 3. 2012. Sodišče druge stopnje tudi ni obrazložilo, zakaj je štelo ta dokazni predlog za nesubstanciran.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).