Jedro

Pravdni stranki sta gospodarska subjekta, ki sta pred sestavo pisne naročilnice že dosegla soglasje za sklenitev naročniške pogodbe. Načelo vestnosti in poštenja je od toženke, ki je ustno sklenila pogodbo s tožnico, terjalo, da bi po prejemu naročilnice, v kolikor je bila v njej dodana kakšna sestavina, s katero se ni strinjala, to sporočila tožnici. Ker toženka vsebini naročilnice ni ugovarjala, se šteje, da je bila pogodba sklenjena pod pogoji iz naročilnice.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožnici v roku 8 dni plačati 1.525,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 1. 2023 dalje do plačila. Toženki je naložilo, da je dolžna tožnici v roku 8 dni plačati 405,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka do plačila.

2.Zoper izpodbijano sodbo se zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev pravil postopka pritožuje tožena stranka. Priglaša pritožbene stroške.

3.Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor skladno s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Navedeno pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, na relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa se ne ozira.

6.Tožnica v tem postopku zahteva plačilo računa št. X-0008564 z dne 26. 9. 2022 za certifikat ... za leto 2022. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da sta tožnica in toženka 24. 9. 2021 po telefonu sklenili naročniško pogodbo za pridobitev certifikata ... Po sklenitvi pogodbe je tožnica toženki na njen elektronski naslov poslala naročilnico, iz katere je razvidna vsebina naročniške pogodbe. Naročilnica vsebuje zapis, da se naročniško razmerje po koncu fiksnega obdobja samodejno podaljša, če naročnik najkasneje 15 dni pred koncem fiksnega obdobja nosilcu ne pošlje odpovedi naročniškega razmerja. V naročilnici je zapisano, da je samodejno podaljšanje naročniškega razmerja pogojeno s ponovnim doseganjem ... naročnika, o čemer bo najmanj 30 dni pred potekom pogodbe obveščen po elektronski pošti. Toženka vsebini naročilnice ni ugovarjala. Toženka je 24. 9. 2021 plačala račun za pridobitev certifikata za leto 2021. Tožnica je 25. 7. 2022 toženki poslala elektronsko sporočilo, da ponovno dosega razred ..., zaradi česar se naročniško razmerje samodejno podaljšuje za eno leto. Sporočilo vsebuje tudi opozorilo, da je treba v primeru želje po spremembi vsebine paketa ali morebitne prekinitve naročniškega razmerja najkasneje 30 dni od prejema tega obvestila o tem pisno obvestiti tožnico na v sporočilu navedeni elektronski naslov. Tožnica je toženko o samodejnem podaljšanju naročniškega razmerja in možnosti spremembe naročniškega paketa ponovno obvestila 14. 8. 2022. Toženka se na nobeno od navedenih elektronskih sporočil tožnice ni odzvala in ni podala pravočasne izjave o želeni prekinitvi naročniškega razmerja. Certifikat ... je bil objavljen na spletni strani toženke tudi v letih 2022 in 2023.

7.Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje presodilo, da je toženka s samodejnim podaljšanjem naročniškega razmerja soglašala že ob sklenitvi naročniške pogodbe, ki jo predstavlja naročilnica, kajti njeni vsebini ni nikoli ugovarjala. Zaključilo je, da je bilo naročniško razmerje med strankama veljavno samodejno podaljšano za čas enega leta od 24. 9. 2022. Ker je tožnica izpolnila svoje obveznosti skladno s sklenjeno naročniško pogodbo, je toženka dolžna izpolniti svojo pogodbeno obveznost plačila in plačati iztoževani račun. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

8.Pritožnica nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da je dejstvo, da je iz naročilnice razvidna vsebina naročniške pogodbe, nesporno. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pritožnica s tem očitkom uveljavlja kršitev določbe drugega odstavka 214. člena ZPP, ki je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka in je v sporih majhne vrednosti ni mogoče pritožbeno uveljavljati (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče kljub temu dodaja, da je očitek tudi neutemeljen. Toženka namreč ni zanikala, da se naročilnica nanaša na certifikat ..., ki ga je toženka predhodno naročila po telefonu. Toženkina navedba, da je bil po telefonu naročen izključno certifikat za leto 2021, ne predstavlja konkretiziranega zanikanja tožničine trditve, da je iz vsebine naročilnice razvidna vsebina naročniške pogodbe v zvezi s po telefonu naročenim certifikatom ...

9.Pritožnica sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava. Nasprotuje njegovi presoji, da je imela med strankama sklenjena naročniška pogodba takšno vsebino, kot je navedena v naročilnici z dne 24. 9. 2021, vključno z določilom o samodejnem podaljšanju naročniškega razmerja. Meni, da je zaveza ostala izključno certifikat ... za leto 2021 in s strani toženke plačilo tega certifikata. Navaja, da je bila pogodba sklenjena po telefonu, s čimer so bile obveznosti v celoti določene in jih enostransko ni mogoče spreminjati, vsa nadaljnja pisanja tožnice pa predstavljajo izključno ponudbe tožnice, zato ni relevantno, ali je toženka na takšna pisanja odgovarjala ali ne. Pritožbeni očitki niso utemeljeni.

10.Skladno z načelom konsenzualnosti se, če zakon ne določa drugače, za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, temveč zadošča, da je med strankama doseženo soglasje o njenih bistvenih sestavinah (prvi odstavek 51. člena in 15. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Soglasje je lahko izraženo na različne načine. Prvi odstavek 18. člena OZ določa, da se volja za sklenitev pogodbe lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji. Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo (prvi odstavek 28. člena OZ). Ponudba je sprejeta tudi, če naslovnik pošlje stvar ali plača ceno ali če stori kaj drugega, kar na podlagi ponudbe, prakse, vzpostavljene med strankama, ali običaja lahko šteje za izjavo o sprejemu (drugi odstavek 28. člena OZ). Če naslovnik molči, to ne pomeni, da sprejema ponudbo (prvi odstavek 30. člena OZ).

11.Med gospodarskimi subjekti se številne pogodbe sklepajo ustno. V takih primerih v poslovni praksi pogosto ena od strank pošlje drugi pisno potrditev. Pisna potrditev povzema sestavine, o katerih sta se stranki pogajali in dosegli soglasje. Velikokrat se zgodi, da stranka v pisni potrditvi pri strokovni formulaciji kaj doda, dogovorjenemu pripiše drugačen učinek, spremeni dogovorjeno, zapisu doda svoje splošne pogoje poslovanja in podobno. Če nasprotna stranka zapisu ne ugovarja, stranki štejeta, da je pogodba sklenjena in da je vsebina pogodbe takšna, kot jo navaja zapis. Če nasprotna stranka ugovarja, stranki štejeta, da zapis nima pravnih učinkov. Ker pisna potrditev ponavadi doda kakšno sestavino, o kateri se stranki nista pogajali, se po splošnih pravnih pravilih šteje za novo ponudbo. Dana ponudba pa mora biti sprejeta, sicer pogodba ni sklenjena. Toda stranka, ki pisno potrditev sprejme, ponavadi molči. Molči zato, ker se strinja z vsebino pisne potrditve. Ker splošna pravna pravila o sklenitvi pogodbe molku takšnih učinkov ne pripisujejo, se je zaradi potreb poslovne prakse v gospodarskem pravu izoblikoval institut pisne potrditve ustno sklenjene pogodbe kot avtonomni institut gospodarskega pogodbenega prava. Molku na pisno potrditev se pripisujejo pravni učinki sklenjene pogodbe na podlagi poslovnih običajev ali na podlagi načela vestnosti in poštenja. Vestnost in poštenje namreč zahtevata od stranke, ki je ustno sklenila pogodbo, da nasprotni stranki odgovori na pisno sporočilo oziroma da reagira, če se s pisno potrditvijo ne strinja. Za uporabo instituta pisne potrditve ustno sklenjene pogodbe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: obe stranki morata biti gospodarska subjekta; stranki morata biti pred prejemom zapisa najmanj v fazi pogajanj, učinki pisne potrditve pa toliko bolj veljajo, če sta že dosegli soglasje; pisni zapis ima učinke pod pogojem, da prejemnik nemudoma ne ugovarja vsebini zapisa; pošiljatelj ne sme ravnati v nasprotju s standardom vestnosti in poštenja. Če stranka pod opisanimi pogoji da pisno potrditev in nasprotna stranka molči, se šteje, da je pogodba sklenjena pod pogoji iz pisne potrditve.

12.V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da sta stranki 24. 9. 2021 ustno po telefonu sklenili naročniško pogodbo za certifikat ..., nato pa je tožnica toženki na njen elektronski naslov poslala naročilnico, ki vsebuje vsebino naročniške pogodbe. Ker je tožnica pisno naročilnico za naročeni certifikat ... poslala toženki po tem, ko sta po telefonu ustno sklenili naročniško pogodbo, je naročilnico treba pravno opredeliti kot pisno potrditev ustno sklenjene pogodbe. Institut pisne potrditve pokriva tudi primere, ko je pogodba sklenjena, zapis (pisna potrditev) pa dodaja klavzulo, o kateri še ni doseženo soglasje ali pa je negotovo, ali je soglasje doseženo. Pravdni stranki sta gospodarska subjekta, ki sta pred sestavo pisne naročilnice že dosegla soglasje za sklenitev naročniške pogodbe. Načelo vestnosti in poštenja je od toženke, ki je ustno sklenila pogodbo s tožnico, terjalo, da bi po prejemu naročilnice, v kolikor je bila v njej dodana kakšna sestavina, s katero se ni strinjala, to sporočila tožnici. Ker toženka vsebini naročilnice ni ugovarjala, se šteje, da je bila pogodba sklenjena pod pogoji iz naročilnice, in sicer ne glede na to, ali sta se stranki predhodno že ustno sporazumeli o načinu podaljševanja naročniškega razmerja, kot je bil predviden v naročilnici. Pisna potrditev namreč lahko vsebuje kakšno sestavino, o kateri se stranki nista pogajali, če takšna sestavina ne predstavlja bistvene spremembe predhodno ustno dogovorjenih pogodbenih pogojev. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da ni bilo potrebno zaslišanje toženkinega zakonitega zastopnika, ki naj bi izpovedal o tem, da je po telefonu naročil samo certifikat za leto 2021.

13.Presoja sodišča prve stopnje, da je toženka s samodejnim podaljšanjem naročniškega razmerja soglašala že ob sklenitvi naročniške pogodbe, ki jo predstavlja naročilnica, ker njeni vsebini ni nikoli ugovarjala, se tako izkaže za materialnopravno pravilno. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica pravočasno v skladu z določili naročilnice z elektronskim sporočilom z dne 25. 7. 2022 obvestila toženko o samodejnem podaljšanju naročniškega razmerja za eno leto in jo opozorila na možnost prekinitve naročniškega razmerja v 30 dneh od prejema obvestila ter da je tožnica toženko o samodejnem podaljšanju naročniškega razmerja in možnosti spremembe naročniškega paketa ponovno obvestila 14. 8. 2022, toženka pa na ti elektronski sporočili ni odgovorila s pravočasnim obvestilom, da želi prekiniti naročniško razmerje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je bilo naročniško razmerje med strankama veljavno podaljšano za čas enega leta od 24. 9. 2022.

14.Odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka graja toženka zgolj posledično. Ker je neutemeljena pritožba zoper odločitev o glavni stvari, je neutemeljena tudi pritožba zoper odločitev o stroških postopka.

15.Pritožbeno sodišče se je opredelilo do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker so toženkini pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

16.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1V. Kranjc, Ustno sklepanje pogodb in pravni učinki pisne potrditve, Pravna praksa, št. 9, 1996, str. 2-4; V. Kranjc v Obligacijski zakonik (splošni del) s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 259-261; V. Kranjc, Gospodarske pogodbe : tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov, GV Založba, Ljubljana 2020, str. 137-139.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 214, 214/2, 458, 458/1

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 5, 15, 30, 51, 51/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.