Jedro

Tožbo pa vloži lahko le stranka, ki izkaže potrebo po pravnem varstvu. Gre za pravovarstveni interes, ki mora biti podan pri vseh tožbah in predlogih, s katerimi stranke oziroma predlagatelj od sodišča zahteva pravno varstvo. V kolikor te predpostavke ni, se tožba ali predlog zavržeta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog predlagateljev za sklenitev sodne poravnave v skladu s 309. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zavrglo.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta predlagatelja. Navajata, da imata pravni interes, da se pogodba o preužitku SV 72/13 razveže in se v zemljiški knjigi vzpostavi stanje kot je bilo pred 18. 2. 2013, saj nista vedela, da je M.Ž. v izvršilnem postopku, zato je tudi bila vpisana hipoteka na nepremičnine in sta se se dogovorila, da pogodbo o preužitku sporazumno razvežeta, saj prevzemnica zaradi svojega trajnega bolezenskega stanja ne zmore izpolnjevati pogodbe, prav tako pa je potrebno izbrisati hipoteke na nepremičnino, da bosta lahko preko socialnih služb ali kako drugače poskrbela za svojo starost. Predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, ugotovi, da obstajajo vsi zakonski pogoji, da se pogodba o preužitku razveže in se iz zemljiške knjige izbriše hipoteka z dne 2. 4. 2015 ter se vzpostavi prejšnje stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (350. člen ZPP). Prav tako niso ugotovljene nepravilnosti, na katere opozarja pritožba.

5. Prvi odstavek 309. člena ZPP določa, da kdor namerava vložiti tožbo, lahko poskusi pri okrajnem sodišču, na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče, doseči sodno poravnavo. Iz citirane zakonske določbe izhaja, da ima upravičenje predlagati uvedbo postopka vsaka stranka, ki namerava vložiti tožbo. Tožbo pa vloži lahko le stranka, ki izkaže potrebo po pravnem varstvu. Gre za pravovarstveni interes, ki mora biti podan pri vseh tožbah in predlogih, s katerimi stranke oziroma predlagatelj od sodišča zahteva pravno varstvo. V kolikor te predpostavke ni, se tožba ali predlog zavržeta. Sodišču sicer ni potrebno preverjati, ali obstaja spor med strankama, ki predlagata poravnavo, dovolj je, da predlagatelj to trdi. V predmetnem postopku iz trditvene podlage predlagateljev izhaja, da med udeležencema ne obstaja sporno razmerje, s tem pa niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 309. člena ZPP, saj je postopek za sklenitev sodne poravnave iz prvega odstavka 309. člena dopusten, če je med udeleženci dvomljiva in negotova zadeva, iz katere izvira nedokončan spor, kar daje predlagatelju pravovarstveni interes za vložitev tožbe in s tem predloga za sklenitev poravnave.

6. V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tega pravovarstvenega interesa med predlagateljema ni, zato je predlog utemeljeno zavrglo. Sodišče prve stopnje pa je predlagateljema tudi pravilno pojasnilo, da s predlogom na razveljavitev pogodbe o preužitku SV 72/13 z dne 18. 2. 2013, ne moreta doseči izbrisa hipoteke, ki jo ima na nepremičninah družba B. K. d.o.o., brez njenega sodelovanja v postopku.

7. Glede na obrazloženo, ker sta udeleženca postopka želela urediti razmerje, ki med njima ni sporno, je sodišče predlog utemeljeno zavrglo.

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).