Jedro

Tudi v inšpekcijskem postopku, ki teče po pravilih upravnega postopka, ne zadostuje le seznanitev stranke z vsebino ugotovitev inšpektorja oziroma inšpekcijskega zapisnika na kraju samem, na katerem ni bila prisotna ne stranka, ki jo inšpektor šteje kot inšpekcijskega zavezanca, kakor tudi ne lastnik zemljišča, na katerem bi naj bili izvedeni posegi. Pri obravnavi zadev, v katerih ni jasno, kdo je dejansko opravil poseg na zemljišču, tudi ni dovolj, da očitek, kaj bi naj inšpekcijski zavezanec storil, izhaja zgolj iz inšpekcijskega zapisnika, saj je izpodbijani akt, katerega zakonitost preverja sodišče, le izpodbijana odločba.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Koper, št. 06182-1426/2020-6 z dne 6. 11. 2020, odpravi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR z DDV, skupno torej 347,70 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. V obravnavani zadevi je organ prve stopnje v inšpekcijskem postopku ugotovil, da je bilo v vodno in na priobalno zemljišče potoka ... s parc. št. 3328/1 k.o. ..., pred izlivom v ..., in sicer ob meji s parc. št. 1424/2 k.o. ... izvedenih več posegov, ki so v nasprotju s 37. členom (posegi na vodno in priobalno zemljišče) ter 84. (splošne prepovedi) in 68. členom (odlaganje ali odmetavanje snovi ali predmetov) Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1). O navedenih ugotovitvah je bil sestavljen zapisnik št. 06182-1426/2020-1 z dne 13. 5. 2020 in 16. 6. 2020, s fotografijami. Med drugim je bilo v postopku ugotovljeno, da je pred izlivom v ... zgrajen cevni prepust premera 80 cm, dolžine približno 6,8 m, nad katerim je zgrajena betonska plošča dimenzije 6,8 m x 4 m, debeline 12 cm na začetku cevnega prepusta (vstop vodotoka v prepust) in 20 cm na koncu cevnega prepusta, ter da cevni prepust, zgrajen na vodnem zemljišču predmetnega vodotoka močno zmanjša pretočni profil vodotoka, kar ogroža stabilnost vodnega in priobalnega zemljišča in ovira normalen pretok vode, plavin in plavja.

2. Z ogledom kraja in zapisnikom je bilo s strani inšpektorja ugotovljeno, da je nad prepustom zgrajena betonska plošča, z namenom lažjega dostopa z vozili do sosednje parcele št. 1424/2, k.o. ..., ki je v lasti pritožnika, in da gre za posege v vodno in priobalno zemljišče navedenega potoka na oziroma tik ob meji z navedenim pritožnikovim zemljiščem št. 1424/2, k.o. ...

3. Organ prve stopnje je k izjavi o izvedbi posegov pozval lastnika sosednjega zemljišča kot inšpekcijskega zavezanca. Organ je upošteval, da za navedeni poseg vodno soglasje, ki ga za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču predpisuje 150. člen ZV-1, ni bilo pridobljeno. Zavezanca kot stranko v postopku (sedaj tožnika) je z dopisom št. 06182-1426/2020-3 z dne 17. 6. 2020 seznanil z zapisnikom št. 06182-1426/2020-1 z dne 13. 5. 2020 in 16. 6. 2020 ter ga pozval, da se o njegovi vsebini in tudi predmetu nadzora pisno izjavi ter odgovori na vprašanje, kdaj je na vodno zemljišče potoka ... s parc. št. 3328/1, k.o. ..., zgradil cevni prepust premera 80 cm, dolžine približno 6,8 m in nad prepustom betonsko ploščo dimenzije približno 6,8 m x 4 m. 4. Po izvedenem postopku je bila tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu izdana izpodbijana odločba št. 06182-1426/2020-6 z dne 6. 11. 2020, s katero mu je bilo naloženo, da v roku 90 dni vrne v prejšnje stanje vodno zemljišče potoka ... s parc. št. 3328/1, pred izlivom v ... ob meji s parc. št. 1424/2 k.o. ... (1. točka izreka), prav tako pa, da je dolžan odstraniti večje kose kamenja, odloženih na priobalno območje in neposredno ob vodnem zemljišču vodotoka s parc. št. 3328/1 k.o. ... in odstraniti zemeljski izkop, odložen neposredno ob navedenem vodnem zemljišču (2. točka izreka odločbe), ter da mora o izvedenih aktivnostih in izvršitvi te odločbe takoj obvestiti inšpektorja, ki je izdal to odločbo (3. točka izreka), pri čemer pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve, stroški pa da niso nastali (4. in 5. točka izreka izpodbijane odločbe). Pritožba zoper odločbo je bila zavrnjena s strani organa druge stopnje dne 3. 3. 2021. _Tožbene navedbe_

5. Tožnik v tožbi navaja, da ni inšpekcijski zavezanec in tudi ne investitor izvedenih del na zadevnem vodnem in priobalnem območju, da predmetnih del tudi ni naročil in izvedel, ter da izpodbijane odločbe tudi ne bi mogel izvršiti, saj bi morala biti naložena dela izvedena na tujem zemljišču, torej na zemljišču katerega sam ni lastnik. Izpostavlja, da je sam lastnik sosednje nepremičnine-zemljišča, pri čemer pa noben dokument, ki je bil izdan v inšpekcijskem postopku, ne vsebuje neposrednega očitka kaj naj bi sam storil in tudi ni navedena ustrezna materialnopravna podlaga zakaj bi bil sam, torej prav tožnik, inšpekcijski zavezanec, zaradi česar je organ pri izdaji izpodbijane odločbe kršil materialno pravo, v posledici pa se izpodbijane odločbe tudi ne da preizkusiti in je tako podana tudi procesna kršitev.

6. Tožnik meni, da je treba tožbi ugoditi in zadevo vrniti organu odločanja, ki bo šele v ponovljenem postopku moral ugotoviti status tožnika kot inšpekcijskega zavezanca in za svoje odločitve navesti tudi materialnopravno podlago.

7. Tožnik izpostavlja, da je sicer inšpekcijski zavezanec lahko tudi tretja oseba, vendar je treba v inšpekcijskem postopku ugotoviti, da je ta tretja oseba sama (ali kdo drug po njenem naročilu) izvedla poseg na tujem zemljišču, pri čemer pa morajo biti izpolnjeni pogoji, da je tretja oseba izvedla in naročila poseg, da ima pravico graditi na tujem ozemlju in posledično tudi pravico odstraniti kar je zgrajeno, in da mora lastnik zemljišča, kjer je poseg izveden, izvedbo inšpekcijske odločbe zavezancu kot tretji osebi dovoliti. Zaradi navedenega inšpekcijski zavezanec, ki je tretja oseba, ne more brez soglasja lastnika izvršiti inšpekcijske odločbe, saj mora lastnik obravnavanega zemljišča izvršitev take odločbe dopustiti.

8. Tožnik še posebej izpostavlja, da inšpekcijski organ v postopku ni nikoli dokazal, da je tožnik bil naročnik ali izvedbenik predmetnih del, zaradi česar je inšpekcijski organ odločal zgolj na podlagi domneve. Tožnik tako predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, ter da mu sodišče prizna stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe.

_Navedbe tožene stranke_

9. Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, na tožbene očitke pa ni odgovorila.

**K I. točki izreka** _Sodna presoja_

10. Tožba je utemeljena.

11. V predmetnem postopku je med strankama nesporno, da je bilo na obvodnem in na priobalnem zemljišču potoka ... s parc. št. 3328/1 k.o. ..., pred izlivom v ..., na meji ob parc. št. 1424/2 k.o. ..., izvedenih več posegov, in da je bil v posledici uveden inšpekcijski postopek po uradni dolžnosti in opravljen ogled inšpektorja, ter da je bil o navedenih ugotovitvah in protipravnem posegu na zemljišču sestavljen zapisnik.

12. Med strankama je prav tako nesporno, da lastnik zemljišča št. 3328/1 k.o. ... ni tožnik (šlo bi naj za javno dobro v lasti Mestne občine Koper), pri čemer je med strankama tudi nesporno, da je v inšpekcijski postopek pristojni inšpektor pritegnil zgolj tožnika, ne pa tudi lastnika zemljišča, na katerem so izvedena gradbena dela, tožnik pa v postopku ni bil zaslišan, temveč je bil pisno pozvan na podajo izjave, ki se je nanašala na vsebino posredovanega inšpekcijskega zapisnika.

13. Med strankama je tudi nesporno, da je nad prepustom zgrajena betonska plošča, ki omogoča lažji dostop z vozili do parcele št. 1424/2 k.o. ..., katero pa je v lasti tožnika, torej kot sosednjega zemljišča, na katerem bi se naj izvedli naloženi inšpekcijski ukrepi.

14. Med strankama pa je sporno ali je tožnik investitor oziroma naročnik predmetnih del, kakor tudi ali je dolžan izvesti naloženo obveznost iz inšpekcijske odločbe glede na dejstvo, da zemljišče (na katerem bi naj bil poseg izveden) ni njegovo. Torej, da bi moral naloženo obveznost izvršiti na tujem zemljišču. 15. Sodišče ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe ne izhajajo razlogi organa, torej inšpektorata, zakaj je inšpektor prav tožnika štel kot inšpekcijskega zavezanca, ob upoštevanju dejstva, da gre za nedovoljen poseg, ki ni bil izveden na zemljišču, ki bi bilo v lasti tožnika, zaradi česar je v tem delu pritrditi očitkom tožnika, da ni jasno iz kakšnih razlogov je inšpektor prav tožnika štel za inšpekcijskega zavezanca. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je bilo na kraju ugotovljeno, _"da je bilo izvedenih več posegov v vodno in na priobalno zemljišče potoka ... s parc. št. 3328/1 pred izlivom v ... in sicer ob meji s parc. št. 1424/2, obe k.o. ..."_ (stran 2 obrazložitve), in tako torej držijo navedbe tožnika, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja konkreten očitek, da je nedovoljene gradbene posege izvedel prav tožnik ali izvajalec po njegovem naročilu.

16. Iz nadaljevanja obrazložitve tudi izhaja navedba tožene stranke, da _"je očitno v času med prvim pregledom opravljenim dne 13. 5. 2020 in naslednjim, opravljenim dne 16. 6. 2020 zavezanec kamnite bloke odložil na del priobalnega zemljišča"_, pri čemer pa ni konkretizirano navedeno (torej brez navedb dokazov), na podlagi česa je inšpektor navedena dejstva ugotovil in tudi, ne zakaj šteje, da je te posege izvedel prav zavezanec (torej tožnik). Zgolj navedba organa, da je navedene posege "očitno opravil zavezanec", ne zadostuje standardu ustrezne obrazloženosti odločbe (kateremu je zavezan tudi inšpektorat pri svojem delu), ki bi stranki postopka omogočal vložitev ustreznega pravnega sredstva in tudi v posledici sodišču ne omogoča preizkusa odločbe, zaradi česar je tudi v tem delu pritrditi navedbam tožnika, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Ne gre prezreti, da je organ odločanja v izpodbijani odločbi sam navedel, da je tožnik (zavezanec) lastnik sosednjega zemljišča, pri tem pa ni navedel na kakšni materialni podlagi in konkretnih dokazih ali konkretiziranih dejstvih je pristojni inšpektor in posledično organ odločanja štel, da je izvedene nedovoljene posege izvedel prav tožnik in na kakšni materialno pravni podlagi je organ tožnika štel kot zavezanca. Tako je tudi v tem delu pritrditi navedbam tožnika, da iz izpodbijane odločbe izhaja zgolj navedba in ugotovitev organa, da so bili posegi v okolje izvedeni na parc. št. 3328/1, v delu ob meji s parc št.1424/2 vse k.o ..., (kar je med strankama nesporno) vendar pa kljub temu nespornemu dejstvu, iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kdo je navedene posege izvedel, kakor tudi ne, na kakšni podlagi je organ štel, da je posege izvedel ravno tožnik, in da jih je iz tega razloga dolžan tudi odpraviti in tuje zemljišče spraviti v prvotno stanje. Zgolj dejstvo, da ugotovitve organa izhajajo iz zapisnika inšpektorja, niso dovolj za preizkus odločbe in tudi ne za ustrezno obrazloženost le te.

17. Pri navedenem sodišče pripominja, da je v 3. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) jasno določeno, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom ali s posebnim zakonom, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP. Ker ZIN in materialni zakoni, ki jih je inšpektor v predmetnem postopku uporabil, ne urejajo načela zaslišanja stranke in njegovih izvedbenih določb, je treba uporabiti določila ZUP, ki v prvem odstavku 9. člena opredeljuje omenjeno načelo, ki pomeni, da je treba dati stranki pred izdajo odločbe možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, in tako navedenega jamstva ne zagotavlja zgolj pisni poziv stranki, naj se izjavi o vsebini inšpekcijskega zapisnika. V postopkih ugotavljanja dejanskega stanja (posebni ugotovitveni postopek) mora namreč uradna oseba, ki vodi postopek, na podlagi tretjega odstavka 146. člena ZUP, stranki na ustni obravnavi ali izven nje pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti tudi, da predlaga morebitne dokaze, postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, kakor tudi, da se opredeli do izvedenih dokazov ali ugotovljenih dejstev in razlogov organa za odločitev (4. točka). Ustna obravnava mora biti razpisana vselej, če je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence (prvi odstavek 154. člena ZUP).

18. Iz navedenih določb izhaja, da mora uradna oseba na razpisano ustno obravnavo istočasno povabiti vse stranke postopka in jim na ta način omogočiti, da osebam, ki so zaslišane v dokazne namene postavlja vprašanja. Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej (torej tudi preko možnosti predlaganja dokazov, postavljanja vprašanj drugim strankam postopka ali zaslišanim pričam), pomeni način uresničevanja načela zaslišanja stranke in zagotavljanja stranki postopka pravico do izjave tudi do obremenilnih dokazov in prič, kar je pomembno tudi z vidika uresničevanja načela materialne resnice, ki nalaga, da se v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (prvi odstavek 8. člena ZUP). Če stranka navedenega ne more uresničiti, skladno s svojimi pravicami, je ocenjevanje izvedenih dokazov in sklepanje organa o pravno pomembnih dejstvih v upravnem postopku preuranjeno.

19. Zato tudi v inšpekcijskem postopku, ki teče po pravilih upravnega postopka, ne zadostuje le seznanitev stranke z vsebino ugotovitev inšpektorja oziroma inšpekcijskega zapisnika na kraju samem (kot je bilo v konkretnem primeru), na katerem ni bila prisotna ne stranka, ki jo inšpektor šteje kot inšpekcijskega zavezanca, kakor tudi ne lastnik zemljišča, na katerem bi naj bili izvedeni posegi. Pri obravnavi tovrstnih zadev tudi ni dovolj (kjer ni jasno kdo je dejansko opravil poseg na zemljišču), da očitek kaj bi naj inšpekcijski zavezanec (tožnik) storil izhaja zgolj iz inšpekcijskega zapisnika, saj je izpodbijani akt, katerega zakonitost (v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)) preverja sodišče, le izpodbijana odločba. V predmetni zadevi je pristojni inšpektor tožnika štel kot inšpekcijskega zavezanca in ga le seznanil z inšpekcijskim zapisnikom ter ga pozval na izjavo, ni pa opravil ogleda neposredno na kraju samem skupaj z domnevnim inšpekcijskim zavezancem in lastnikom zemljišča (ki bi se prav tako lahko izjavil o posegih, ki so bili izvedeni), da bi ugotovil resnično dejansko stanje.

20. Izpodbijana inšpekcijska odločba tako, na podlagi 2. člena ZUS-1, sodi med upravne odločbe, saj gre za dokončen akt, s katerim je bila tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naložena obveznost vzpostavitve prejšnjega stanja in odstranitve gradbenega materiala na tujem zemljišču. Upravna odločba mora biti v posledici, v skladu z 214. členom ZUP, obrazložena1. Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, pomembna za pravilno in zakonito odločitev, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva, v posledici pa so lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.2 Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba in tudi ne odločba organa druge stopnje takih sestavin, iz zgoraj navedenih razlogov te obrazložitve, nimata.

21. Sodišče ugotavlja, da iz izpodbijanega akta (v posledici neustrezno ugotovljenih ali neugotovljenih dejstev) tako ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je tožena stranka izdala inšpekcijsko odločbo prav tožniku kot zavezancu in zakaj je prav njega štela za zavezanca. Zaradi navedenega so bile tožeči stranki kršene pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katerega med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve, torej ne samo predložitve ugotovitev organa ampak tudi obrazložitev razlogov organa za sprejeto odločitev. Navedeno pa lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem kršena pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS. Odločba upravnega organa, četudi gre za inšpekcijski postopek, mora biti namreč obrazložena zaradi zaščite enakega varstva in pravic strank postopka, ki je tudi na upravnem področju del pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo (6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic - EKČP3). Vodenje poštenega postopka s strani organa v upravnem postopku namreč ne pomeni zgolj zavzetja stališč glede dejanskih vidikov zadeve, temveč tudi glede pravnih vidikov zadeve, torej natančna navedba dejanskega stanja in razlogov odločitve organa za naložene ukrepe, ki imajo podlago v materialnih določbah.

22. Varstvo pravic strank pa v inšpekcijskih upravnih postopkih ni nič drugačno kot v ostalih upravnih postopkih, saj ima tudi v tovrstnih postopkih ravno zaradi vnaprejšnje nadrejenosti javnega interesa in tako tudi upravnega organa - inšpektorja, v razmerju do posamične stranke, še večji pomen in je še bolj pomembno. Upravni postopek, četudi gre za inšpekcijski postopek, predstavlja namreč presečišče med zasebnim in javnim interesom, ki mora ostati uravnotežen. Pri navedenem je treba posebej izpostaviti, da mora stranka tudi v inšpekcijskem postopku imeti možnost braniti se ter zavarovati in uveljaviti svoje pravice določene z zakonom in mora tudi tovrstni postopek potekati po pravilih poštenega postopka. Sodišče tako presoja, da četudi gre v predmetni zadevi za inšpekcijski postopek, ki ima sicer svoje specifičnosti in tudi pravila delovanja ter način izvedbe postopka, ki je določen tudi v ZIN, veljajo pravila postopka glede dokazovanja in ustrezne obrazloženosti izdanega akta, skladno z določili ZUP, tudi za ta postopek. Kolikor gre namreč za pomanjkljivo odločbo in v njej niso navedeni razlogi, ki so organ vodili pri odločanju, torej brez navedbe razlogov za svojo odločitev (četudi bi naj bili navedeni v inšpekcijskem zapisniku), ki temelji na ustrezni pravni podlagi, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna, v posledici pa je podana bistvena kršitev vodenega postopka.

23. Med strankama je namreč nesporno, da inšpektor v predmetni postopek ni pritegnil niti lastnika zemljišča, na katerem so bili izvedeni posegi, kakor tudi ni opravil ogleda hkrati z lastnikom zemljišča in domnevnim inšpekcijskim zavezancem, da bi neposredno na kraju ugotovil dejansko stanje in ga ustrezno raziskal na način, da bi lahko neposredno na kraju potrdil kdo je bil tisti, ki je naročnik izvedbe posegov v prostor in bi tako ob primerjavi dokazov, zaslišanj strank lahko ustrezno izvedel inšpekcijski postopek. Pri navedenem je pritrditi toženi stranki, da lahko posameznik, ki je investitor in naročnik izvedenih del, na tujem zemljišču po inšpekcijski odločbi le-te tudi odstrani z zemljišča, vendar mora biti v takšnem primeru v inšpekcijski postopek pritegnjen tudi lastnik zemljišča in mora biti inšpekcijska odločba, ki je bila izdana inšpekcijskemu zavezancu, vročena tudi lastniku zemljišča, kar pa v predmetnem postopku ni bilo izkazano, saj iz odredb odločb organa prve in druge stopnje ne izhaja, da bi bili odločbi vročeni tudi lastniku zemljišča, na katerem so bili nedovoljeni posegi izvedeni.

24. Po presoji sodišča je bila tako odločitev inšpektorja vsaj v tej zvezi in v tem delu preuranjena, s čimer pa se sodišče v naprej ne opredeljuje do dejstva, kdo bi naj izvedel poseg v okolje in tudi ne do dejstva, da tožnik ali nekdo drug v njegovem imenu ni bil tisti, ki bi naj poseg izvedel, saj bo navedeno moral ugotoviti organ, ob ustrezno izvedenem postopku, kot je zgoraj obrazloženo.

25. Glede navedb tožene stranke oziroma pristojnega inšpektorja v pojasnilu, ki je bilo dano po vložitvi tožbe (izhaja iz spisovnega gradiva z dne 11. 6. 2021 št. 06182-1426/2020-17 z dne 8. 6. 2021), v katerem pritrjuje, da razlogi (zakaj je tožnik inšpekcijski zavezanec) in tudi očitki kaj naj bi zavezanec storil, ne izhajajo iz odločbe (saj da je navedeno razvidno iz inšpekcijskega zapisnika št. 06182-1426/2020-3 z dne 17. 6. 2020, ki je bil tožniku posredovan in vročen), sodišče najprej izpostavlja, da mora ustrezna obrazloženost izhajati iz odločbe organa in ne zgolj iz zapisnika, saj je le na tak način stranki omogočeno vložiti ustrezno pravno sredstvo in omogočen odgovor na očitke, sodišču pa v posledici preizkus izdanega akta. Sodišče mora namreč pri presoji izpodbijane odločbe paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilne uporabe procesnih in materialnih določb po zakonu, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitve odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1)4. Na neustrezno voden postopek in neobrazloženost izdane odločbe pa je opozoril tudi tožnik v tožbenih navedbah.

26. Kadar stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zaradi katere je treba odločbo prve stopnje odpraviti in dopolniti postopek (tretji odstavek 251. člena ZUP) ter s tem tudi odpraviti ugotovljeno kršitev.

27. Glede na obrazloženo sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita, zaradi česar jo je na podlagi določb 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo, ker ne omogoča preizkusa pravilnosti odločitve in je tožena stranka nepopolno in nepravilno ugotovila dejansko stanje ter posledično nepravilno uporabila materialno pravo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zato sodišče vrnilo zadevo organu, ki je upravni akt izdal in bo v ponovljenem postopku moral v postopek pritegniti tako lastnika zemljišča, izvesti ogled kraja neposredno na kraju skupaj z lastnikom zemljišča in domnevnim inšpekcijskim zavezancem ter tudi pojasniti, zakaj tožnika šteje kot inšpekcijskega zavezanca, kakor tudi razloge za svojo odločitev.

28. Sodišče je v predmetni zadevi odločalo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe mogoče ugotoviti, da je šlo v postopku za takšne kršitve, zaradi katerih je sodišče moralo izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

29. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, je tožnik upravičen do povrnitve stroškov v višini 285,00 EUR skupaj z DDV, če ga je v postopku zastopal odvetnik. V predmetnem postopku je tožnika zastopal odvetnik, zato mu pripadajo stroški v skupni višini 347,00 EUR.

30. Sodna taksa bo vrnjena po uradni dolžnosti.

31. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 V 214. členu ZUP je določeno, da obrazložitev odločbe obsega:1.razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2.ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3.razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4.navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5.razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6.razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. 2 Sodba Vrhovnega sodišča I Up 248/2002, z dne 10. 11. 2004. 3 Tako tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS X Ips 1/2020 z dne 2. 9. 2020, točka 8. 4 Komentar ZUS-1 str. 266, točka 5 in 7.