Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 100.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo.
3.Tožnica predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:
"1. Pomembo je pravno vprašanje ali RS odgovarja za kršitve pravice do družinskega življenja v primeru, da mati, ki je državljanka tuje države odpelje otroka v tujino, brez soglasja očeta in ali mora na tožnikov predlog sodišče izpeljati celotni dokazni postopek ki kaže na protipravnost ravnanja državnih organov. Ali so slovenska sodišča pravilno uporabila merilo pozitivnih obveznosti države po Ustavi RS in ESČP (Article 8 ECHR) pri presoji dejanj in opustitev organov, zlasti ali je bila zadostno presojena dolžnost organov, da pravočasno in učinkovito ukrepajo v zadevah, kjer obstaja verjetnost nezakonitega odpeljanja ali resne ogroženosti družinskega življenja med ml. tožnico in njenim očetom? (V povezavi s sodno prakso ESČP — npr. Neulinger and Shuruk v. Switzerland.)
2. Ali nosi država (tj. njeni organi CSD, Policija, sodišča) odškodninsko odgovornost po določbah OZ in/ali posebnih pravil za odškodninsko odgovornost javnih organov, kadar ti niso sprejeli ustreznih preventivnih oziroma izvršilnih ukrepov, ki bi bili razumljivo in sorazmerno pričakovani, da bi preprečili nezakonito ugrabitev mladoletne osebe - tožnice in posledično trajno prekinitev stikov z enim od staršev? (Pravno vprašanje, ki zahteva uskladitev OZ, ustavnih načel in prakse ESČP.)
3. Naslednje pomembno pravno vprašanje je katera merila (predvidljivost, sorazmernost, nujnost ukrepa, stopnja skrbi organov) se morajo uporabljati pri ugotavljanju vzročne zveze med opustitvijo ukrepanja državnih organov in dolgotrajno prekinitev stikov (tj. vprašanje standarda odgovornosti za državna opustitve)? Ali slovenska praksa enotno rešuje to vprašanje?
4. Ali so sodišča pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje in izvedla dokazni postopek, češ da ne zaslišanje ključnih prič in neupoštevanje mnenja Varuha človekovih pravic lahko predstavlja bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na materialno odločitev o odgovornosti države (bistvena kršitev postopka po 370 tem členu ZPP)?
5. Kako se pri določanju odškodninske odgovornosti pravilno upoštevajo posebnosti kršitve pravice do družinskega življenja (trajna ločitev otroka od starša) in ali so potrebna posebna merila za oceno nepremoženjske škode v takih primerih, ob upoštevanju prakse ESČP (npr. Neulinger, K. And T., O'Keefe)?
6. Pomembno je pravno vprašanja je mnenje varuha čl. pravic, ki ugotovi kršitve pri ravnanju državnih organov, lahko dokaz za protipravnost RS in CSD v pravdnem postopku in ali je sodišče vezano na to mnenje?
7. Pomembno pr. vprašanje je ali za delo zaposlenih pri CSD odgovarja RS in CSD tudi glede kršitve pravice do družinskega življenja?
8. Pomembno je pravno vprašanja ali sodišče lahko v ponovljenem sojenju brez naroka in zaslišanja predlaganih prič in strank meritorno odloči o zadevi, čeprav so podani novi dokazni predlogi glede zaslišanj novih prič, je potrebno ponoviti dokazni postopek in izvesti dodatne dokaze."
4.Predlog ni utemeljen.
5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Odločitev je sprejelo soglasno.