Jedro

Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti in oceniti dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti. Četudi ima preiskovalna komisija že po Ustavi RS v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi, parlamentarna preiskava ni namenjena odkrivanju kaznivih dejanj in njegovih storilcev, in tudi ni kazenski postopek.

Ob odreditvi parlamentarne preiskave ni nujno, da je preiskovanec sploh določen, tega se namreč lahko določi tudi, ko je postopek že v teku. Zato četudi v fazi pripravljalnih dejanj še ni določeno, kakšen status v parlamentarni preiskavi ima banka, od katere se zahteva izvedba prisilnega ukrepa, to samo po sebi še ne pomeni, da zahteva ni ustrezno obrazložena.

Sodišče je dolžno skrbeti za ustavno varstvo pravic udeležencev parlamentarne preiskave, vendar v obravnavani zadevi interes varovanja tajnih podatkov trči ob javni interes, da se raziščejo nepravilnosti in zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, glede na to, da so bile banke sanirane z davkoplačevalskim denarjem.

Ob zagotovljeni varnosti tajnosti zahtevanih podatkov ter dejstvu, da je brez vpogleda v vso relevantno dokumentacijo težko oziroma praktično nemogoče opraviti celovito preiskavo v skladu s predmetom in namenom parlamentarne preiskave ter v odrejenem obsegu parlamentarne preiskave, je zahtevani ukrep sorazmeren, nujen in neizogiben.

Izrek

A. d.d., je dolžna dostaviti preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Ljubljani v roku 15 dni dokumentacijo: - seznam slabih kreditov in bančnih garancij, ki so bili klasificirani od 12. 9. 2012 do 24. 4. 2015 v bonitetni razred D in E, odobrila pa jih je banka A. d.d.; - seznam slabih kreditov in bančnih garancij bonitetnega razreda D in E, ki jih je odobrila banka A. d.d., pa so ob prenosu slabih kreditov iz te banke na DUTB d.d. ostale v predmetni banki; - fotokopije kazenskih ovadb, ki jih je vložila A. d.d. zoper člane uprav in nadzornih svetov od 1. 1. 1997 dalje, oziroma druge osebe, ki so povezane z bančnim sistemom; - seznam kreditov in bančnih garancij nad vrednostjo 500.000,00 EUR, ki jih je odobrila A. d.d., in ki so bili od leta 1997 do 24. 4. 2015 razvrščeni v bonitetne razrede A, B ali C, a so s poravnavo zapadlih obveznosti zamujali za več kot 90 dni; - seznam kreditov in bančnih garancij nad vrednostjo 500.000,00 EUR bonitetnih razredov A, B ali C, ki so s poravnavo zapadlih obveznosti zamujali več kot 90 dni, pa so po prenosu slabih kreditov iz teh bank na DUTB ostali v A. d.d.

Obrazložitev

1. Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji (v nadaljevanju Preiskovalna komisija) je dne 16. 9. 2015 vložila zahtevo, da sodišče A. d.d. odredi, naj predloži seznam slabih kreditov in bančnih garancij, ki so bili klasificirani od 12. 9. 2012 do 24. 4. 2015 v bonitetni razred D in E, odobrila pa jih je A. d.d., seznam slabih kreditov in bančnih garancij bonitetnega razreda D in E, ki jih je odobrila banka A. d.d., pa so ob prenosu slabih kreditov iz te banke na DUTB d.d. ostale v predmetni banki ter fotokopije kazenskih ovadb, ki jih je vložila A. d.d. zoper člane uprav in nadzornih svetov od 1. 1. 1997 dalje, oziroma druge osebe, ki so povezane z bančnim sistemom.

2. Preiskovalna sodnica je dne 2. 10. 2015 od Parlamentarne komisije zahtevala dopolnitev zahteve s predložitvijo sklepa o predmetu preiskave oziroma z natančnejšo obrazložitvijo zahteve glede tega, kaj konkretno se bo z zahtevanimi listinami dokazovalo in kakšen status ima v parlamentarni preiskavi banka, od katere se zahteva predložitev dokumentacije. Kot nejasno pa je opredelila tudi zahtevo Preiskovalne komisije, da naj banka predloži določene podatke glede „drugih oseb, ki so povezane z bančnim sistemom“, saj gre za skrajno posplošen krog oseb. Preiskovalna komisija svoje zahteve za zaseg dokumentacije ni dopolnila.

3. Sodišče je dne 1. 2. 2016 prejelo zahtevo za zaseg dokumentacije A. d.d., v kateri je Preiskovalna komisija zahtevala, da sodišče A. d.d. odredi, naj predloži seznam kreditov in bančnih garancij nad vrednostjo 500.000,00 EUR, ki jih je odobrila A. d.d., in ki so bili od leta 1997 do 24. 4. 2015 razvrščeni v bonitetne razrede A, B ali C, a so s poravnavo zapadlih obveznosti zamujali za več kot 90 dni ter seznam kreditov in bančnih garancij nad vrednostjo 500.000,00 EUR bonitetnih razredov A, B ali C, ki so s poravnavo zapadlih obveznosti zamujali več kot 90 dni, pa so po prenosu slabih kreditov iz teh bank na DUTB ostali v A. d.d. Sodišče prve stopnje je navedeno zahtevo, ob ugotovitvi, da je njena obrazložitev v bistvenem enaka obrazložitvi zahteve z dne 11. 9. 2015 (vloženi dne 16. 9. 2015) ter da glede na vsebino predstavlja zgolj razširitev zahteve z dne 11. 9. 2015, obravnavalo skupaj z zahtevo z dne 11. 9. 2015. 4. Preiskovalna komisija je v obravnavani zahtevi in njenih razširitvah pojasnila, da je predmet, namen in obseg parlamentarne preiskave določen s sklepom o odreditvi parlamentarne preiskave ter da je delo preiskovalne komisije trenutno v fazi opravljanja pripravljalnih dejanj, s katerimi v skladu z določbo drugega odstavka 14. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Poslovnik) zbira in ureja gradivo za preiskavo in preskrbi dokazno gradivo, zlasti ustrezne spise in listine. Nadalje je pojasnila, da je pridobitev ustrezne pisne dokumentacije bistvenega pomena ter da so zahtevani podatki nujno potrebni za strokovno, nemoteno ter kvalitetno izvedbo in realizacijo naloge, ki jo je odredil državni zbor. Poudarja, da preiskovalna komisija ni odrejena samo z namenom ugotovitve in ocene dejanskega stanja za ugotovitev odgovornosti nosilcev javnih funkcij, temveč tudi za spremembo zakonodaje in za druge odločitve državnega zbora iz njegove pristojnosti ter, da so dejstva, ki bi bila razvidna iz zahtevane dokumentacije, nujno potrebna za ugotovitev dejanskega stanja, ki bo podlaga za predloge sprememb zakonodaje na področju bančništva. Ker je A. d.d zavrnila predložitev zahtevane dokumentacije, ki jo je označila kot zaupno, sklicujoč se na določbe 125. člena in 126. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2) ter na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ima Preiskovalna komisija v Zakonu o parlamentarni preiskavi (ZPPre) pravno podlago za vložitev zahteve, da naj pristojno sodišče A. d.d. odredi predložitev zahtevane dokumentacije, ki je po mnenju Preiskovalne komisije nujno potrebna za izvedbo naloge preiskovalne komisije. Zahtevna dokumentacija bo namreč lahko zelo relevantno, temeljno in osnovno dokazno sredstvo pri ugotavljanju dejanskega stanja v zvezi s predmetom obravnavane parlamentarne preiskave.

5. Preiskovalna sodnica je v skladu z določbo četrtega odstavka 13. člena ZPPre zahtevala odločitev višjega sodišča. Preiskovalna sodnica je ocenila, da zahteva Preiskovalne komisije ne opredeljuje določno predmeta parlamentarne preiskave, da ne daje odgovora na to, kaj se bo dokazovalo z listinami, katerih zaseg se zahteva ter da ni natančno opredeljen status osebe udeleženca parlamentarne preiskave, proti kateri se zahteva odreditev ukrepa. Poleg tega ocenjuje, da zaseg predlagane dokumentacije oziroma podatkov ni nujno potreben za delo Preiskovalne komisije, niti ni sorazmeren glede na namen in obseg obravnavane preiskave.

6. Pritožbeno sodišče poudarja, da je namen parlamentarne preiskave ugotoviti in oceniti dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti (1. člen ZPPre). Četudi ima preiskovalna komisija že po Ustavi (93. člen URS) v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi, parlamentarna preiskava ni namenjena odkrivanju kaznivih dejanj in njegovih storilcev in tudi ni kazenski postopek. Zato je potrebno določbe ZKP, katere se smiselno uporabljajo za odrejanje prisilnih ukrepov, ki jih parlamentarna komisija zahteva od sodišča, uporabljati skladno z namenom in duhom parlamentarne preiskave. Dejstvo je, da je delo preiskovalne komisije trenutno v fazi opravljanja pripravljalnih dejanj, s katerimi v skladu z določbo drugega odstavka 14. člena Poslovnika zbira in ureja gradivo za preiskavo in preskrbi dokazno gradivo, zlasti ustrezne spise in listine. Poleg tega ob odreditvi parlamentarne preiskave ni nujno, da je preiskovanec sploh določen, tega se namreč lahko določi tudi, ko je preiskava že v teku, praviloma v dokaznem sklepu (6. člen ZPPre). Zato četudi v tej fazi še ni določeno, kakšen status v parlamentarni preiskavi ima banka, od katere se zahteva izvedbo prisilnega ukrepa, to samo po sebi še ne pomeni, da zahteva ni ustrezno obrazložena. V zvezi s podatki glede „drugih oseb, ki so povezane z bančnim sistemom“, višje sodišče ugotavlja, da so ti zahtevani le v povezavi z osebami, zoper katere je A. d.d. vložila kazenske ovadbe, medtem ko se ne zahtevajo podatki o poslovanju odvisnih družb. 7. Prav tako se ne gre strinjati s stališčem preiskovalne sodnice, da iz zahteve ni razvidno, kaj konkretno se bo z zahtevanimi listinami dokazovalo. Iz zahteve izhaja, da bo zahtevana dokumentacija podlaga Preiskovalni komisiji, da ugotovi morebitno odgovornost nadzornika slovenskega bančnega sistema Banke Slovenije za stanje v slovenskem bančnem sistemu, predvsem za več stomilijonske izgube slovenskih bank, ki so jih povzročili odpisi kreditov, ki so bili večinoma slabo ali pa nezavarovani in izgube, ki so bile posledica prenosov terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Nadalje izhaja, da bodo ugotavljali celoten znesek kreditov ter bančnih garancij, ki so jih od 1. 1. 1997 odobrile banke v večinski državni lasti, torej tudi A. d.d., ter na podlagi tega ugotovili, pod kakšnimi pogoji so bili ti krediti oziroma bančne garancije odobreni, ali so banke v večinski državni lasti spoštovale in izvajale veljavne zakone ter predpise pri odobravanju in upravljanju s krediti ter bančnimi garancijami. Z zahtevano dokumentacijo se bo razjasnila posojilna politika bank, ugotovile osebe, ki so bile pristojne oziroma so odobravale kredite in bančne garancije, s tem pa vloga in odgovornost članov uprav, nadzornih svetov ter odgovornih oseb pri odobravanju kreditov. Pojasnjeno bo, kako A. d.d. krije izgube iz naslova odpisov in rezervacij. Tako pridobljeni podatki pa bodo podlaga za delo Preiskovalne komisije ter za pripravo poročila o opravljeni parlamentarni preiskavi.

8. Drži, da je sodišče dolžno skrbeti za ustavno varstvo pravic udeležencev parlamentarne preiskave. Vendar v obravnavani zadevi interes varovanja tajnih podatkov trči ob javni interes, da se raziščejo nepravilnosti in zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, glede na to, da so bile banke sanirane z davkoplačevalskim denarjem. Banka lahko ustrezno označi dokumente, ali gre za zaupne ali tajne podatke, da se bosta Preiskovalna komisija in sodišče do takšnih podatkov ustrezno opredelila in jih ustrezno zavarovala, saj kršitev tajnosti ali razkritje zaupnih podatkov pomeni kaznivo dejanje. Ob zagotovljeni varnosti tajnosti zahtevanih podatkov, se višje sodišče ne strinja s preiskovalno sodnico, da zahtevani ukrep ni sorazmeren. Ker je brez vpogleda v vso relevantno dokumentacijo težko oziroma praktično nemogoče opraviti celovito preiskavo v skladu s predmetom in namenom parlamentarne preiskave ter v odrejenem obsegu parlamentarne preiskave, je zahtevani ukrep po presoji višjega sodišča nujen in neizogiben.

9. Pritrditi gre sicer preiskovalni sodnici, da je predmet preiskave dokaj široko opredeljen, vendar je po presoji višjega sodišča, zlasti ob upoštevanju širokega namena parlamentarne preiskave, še vedno dovolj konkretiziran, da je mogoče oceniti zakonitost zahteve za prisilne ukrepe. V zahtevi so opredeljena tako časovna obdobja, kot tudi bonitetni razredi slabih kreditov in bančnih garancij, katerih podatki se zahtevajo. Medtem ko so podatki o kazenskih ovadbah omejeni zgolj na kazenske ovadbe, ki jih je vložila A. d.d. zoper člane uprav in nadzornih svetov od 1. 1. 1997 dalje, oziroma druge osebe, ki so povezane z bančnim sistemom.

10. Po vsem navedenem višje sodišče ugotavlja, da je podana zahteva skladna z določbami ZPPre, ZKP in Ustavo RS ter da je posredovanje zahtevane dokumentacije nujno potrebno za izvedbo naloge Preiskovalne komisije. Višje sodišče je zato zahtevi Preiskovalne komisije ugodilo in izdalo odredbo v obsegu, kot izhaja iz njenega izreka.