Jedro

Okoliščina, da je zoper drugo, tretje in četrto toženo stranko izdalo zamudno, zoper prvo toženca (pritožnika) pa „navadno“ sodbo, na omenjeno ugotovitev (o obstoju „enotne“ sodbe oziroma ene odločitve, ki se nanaša na vse tožence skupaj) ne vpliva oziroma ni bistvena (saj gre za po vsebini enaki sodbi in (posledično) eno odločitev). Zato je pritožbeno navajanje, da je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo tožniku prisodilo nekaj drugega, kot je s tožbenim zahtevkom uveljavljal, neutemeljeno, pojasnjevanje, da so toženci kot solastniki glede razpolaganja s celotno stvarjo enotni sosporniki in da je bil s strani Upravne enote odobren „zgolj“ posel glede obeh nepremičnin v celoti, pa (vse to je namreč upošteval tako tožnik pri oblikovanju tožbenega zahtevka kot sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi) brezpredmetno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Prvo toženec in tožnik sama nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in zamudno sodbo z dne 7. 1. 2021 odločilo: - da so dolžni toženci v roku 15 dni tožniku izstaviti listino, na podlagi katere se bo pri nepremičninah z ID znakoma: parcela 1 in parcela 2, vknjižila lastninska pravica v korist tožnika, sicer bo tako listino nadomestila izpodbijana sodba (I. točka izreka), - odločilo, da so dolžni toženci tožniku povrniti potrebne pravdne stroške, o višini katerih naj bi bilo odločeno s posebnim sklepom (II točka izreka).

2. Zoper sodbo in zamudno sodbo se iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje prvo toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, oziroma podredno, da zadevo vrne v ponoven postopek sodišču prve stopnje. Sodišče naj ne bi upoštevalo, da so toženci enotni sosporniki, zaradi česar je napačno presodilo, da so bile predpostavke za izdajo zamudne sodbe podane. Iz tožbenega zahtevka izhaja, da zahteva tožnik izstavitev listine za vknjižbo svoje lastninske pravice enotno od vseh solastnikov spornih nepremičnin, zaradi česar mora biti odločitev sodišča enaka za vse solastnike oziroma tožence. Z izdajo zamudne sodbe je sodišče tožniku dejansko prisodilo nekaj drugega, kot je zahteval s tožbenim zahtevkom, saj se ta ni nanašal na posamezne idealne deleže spornih nepremičnin, ampak na celoto. Toženci so solastniki sporne nepremičnine, tožnik pa je zahteval razpolaganje s celotno stvarjo. Takšno razpolaganje pa je zgolj v domeni vseh solastnikov skupaj skupaj. Postavlja se vprašanje zakonitosti potencialne vknjižbe lastninske pravice zgolj na idealnem deležu prodajanih nepremičnin, saj takšen pravni posel s strani pristojnega organa (Upravna enota X) tudi ni bil odobren. Poleg tega je bila ponudba tožencev za prodajo kmetijskega zemljišča parc. št. 1 in 2 k.o. ... z dne 21. 9. 2015 obremenjena z napako, saj za v prodajo ponujeno zemljišče v trenutku podaje ponudbe ni obstajalo. Iz zgodovinskega izpisa za parcelo št. 1 k.o. ... izhaja, je ta nastala šele dne 5. 10. 2015, kar pomeni, da so toženci podali ponudbo glede prodaje neobstoječe stvari. Takšna ponudba je neveljavna, njen predmet pa je nemogoč, kar ima za posledico ničnost sklenjene pogodbe, zaradi česar pravne podlage za prenos lastninske pravice na tožnika ni.

3. Tožnik je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je v konkretni pravdi od tožencev zahteval izstavitev listine, na podlagi katere se bo pri nepremičninah z ID znakoma: parcela 1 in parcela 2, vknjižila lastninska pravica (v celoti) v njegovo korist, v nasprotnem primeru pa naj bi tako listino nadomestila sodba. Sodišče prve stopnje je zahtevku v celoti ugodilo in izdalo sodbo z vsebino, kot jo je tožnik zahteval. Tožencem je namreč skupaj naložilo izdajo za tožnikovo vknjižbo potrebne listine (kar bo v nasprotnem primeru nadomestila izpodbijana sodba) in ne vsakemu posebej glede na njegov solastniški delež (kot to izhaja iz pritožbe). Okoliščina, da je zoper drugo, tretje in četrto toženo stranko izdalo zamudno, zoper prvo toženca (pritožnika) pa „navadno“ sodbo, na omenjeno ugotovitev (o obstoju „enotne“ sodbe oziroma ene odločitve, ki se nanaša na vse tožence skupaj) ne vpliva oziroma ni bistvena (saj gre za po vsebini enaki sodbi in (posledično) eno odločitev). Zato je pritožbeno navajanje, da je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo tožniku prisodilo nekaj drugega, kot je s tožbenim zahtevkom uveljavljal, neutemeljeno, pojasnjevanje, da so toženci kot solastniki glede razpolaganja s celotno stvarjo enotni sosporniki in da je bil s strani UE X odobren „zgolj“ posel glede obeh nepremičnin v celoti, pa (vse to je namreč upošteval tako tožnik pri oblikovanju tožbenega zahtevka kot sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi) brezpredmetno. Na drugi strani so pritožnikove trditve (podane ob sklicevanju na 35. člen OZ1), da naj bi bila ponudba tožencev za prodajo obeh predhodno omenjenih parcel zaradi neobstoja stvari oziroma nemogočega predmeta obveznosti obremenjena z napako (češ da naj bi iz zgodovinskega izpiska za parcelo št. 1 izhajalo, da je le-ta nastala šele dne 5. 10. 2015), vključno s pritožbi priloženo listino/z-k izpiskom, nove (glej prvi odstavek 337. člena ZPP2) in že zato neupoštevne.3 Pritožnik namreč nič od tega v postopku na prvi stopnji ni zatrjeval/ugovarjal (glej odgovor na tožbo z dne 28. 7. 2020), pri čemer (v pritožbi) ne omenja, zakaj tega (brez svoje krivde) ni storil. 6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče prvo toženčevo pritožbo zavrnilo, izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje pa potrdilo (353. člen ZPP).

7. Z ozirom na to, da s pritožbo ni uspel, prvo toženec sam nosi stroške nastale z njeno vložitvijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožnik sam nosi svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj niso v njem podane navedbe v ničemer prispevale k odločitvi o njej (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 3 Zmotno je namreč pritožnikovo prepričanju o nemogočem predmetu obveznosti v konkretnem primeru, saj se lahko prodaja nanaša tudi na bodočo stvar (drugi odstavek 438. člena OZ).