Jedro

Domnevna izločitvena upnica je izločitveno pravico prepozno prijavila in je tudi ni uveljavila v roku enega meseca od napotitve na pravdo. To bi lahko storila tudi kasneje, ker se v postopku osebnega stečaja ne uporablja določba tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP. Vendar pa bi morala upnica tudi, če gre za postopek osebnega stečaja, izločitveno pravico s tožbo uveljavljati pred pravnomočnostjo sklepa o tretji prodaji z dne 13. 12. 2017. Izločitvena pravica pomeni oviro za prodajo dolžnikovega premoženja le v primeru, če je pravočasno prijavljena in je v primeru prerekanja tožba na ugotovitev izločitvene pravice vložena pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 330. člena ZFPPIPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (proc. dej. 156) zavrnilo predlog upravitelja za podajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem F. d. o. o., datirane 29. 6. 2018 za nepremičnino ID znak: del stavbe X-261-3 za kupnino 84.300,00 EUR.

Iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da je tako ravnalo zato, ker je po izvedeni javni dražbi 13. 6. 2018, na podlagi tretjega sklepa o prodaji z dne 13. 12. 2017 in pred prejemom predloga za izdajo soglasja prejelo odločbo Bpp ... z dne 17. 7. 2018, iz katere izhaja, da je bila izločitveni upnici Z. J. dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v pravdnem postopku zaradi ugotovitve obstoja izločitvene pravice v zvezi s prodano nepremičnino. Z. J. je 20. 2. 2017 prijavila izločitveno pravico na polovici nepremičnine, ki je predmet prodaje. To izločitveno pravico je upravitelj prerekal. Sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic je bil objavljen 12. 5. 2017. Izločitvena upnica pa skladno s prvim odstavkom 310. člena ZFPPIPP v roku enega meseca ni vložila tožbe, s katero bi uveljavljala zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP. Ker obstaja ovira za nadaljevanje prodaje po tretjem odstavku 330. člena ZFPPIPP v zvezi s 3. točko drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP, bi izdaja soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe pomenila bistveno večji poseg v pravice upnice, kot pa v pričakovano pravico kupca. Zato je prvostopno sodišče izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil (proc. dej. 157). V pritožbi je uveljavljal pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve postopka iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj izpodbijani sklep spremeni, tako da izda soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, podredno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V pritožbi je navedel, da je upnica Z. J. izločitveno pravico prijavila po poteku roka za prijavo terjatev in tožbe za ugotovitev obstoja izločitvene pravice še ni vložila. Tretja javna dražba je bila razpisana na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji z dne 13. 12. 2017 in se je opravila 13. 6. 2018. Prodaja je bila uspešna in izbrani kupec je kupnino že poravnal. Zakon omogoča upniku uveljavitev izločitvene pravice na način, da doseže izročitev predmeta, na katerem uveljavlja izločitveno pravico le do določene faze stečajnega postopka, to je do prodaje premoženja, ki pa se začne s pravnomočnim sklepom o prodaji. V kasnejših fazah pa omogoča upniku le, da pridobi pravico do izplačila denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Ker je upnica že po uspešno opravljeni javni dražbi in plačilu kupnine sodišču zgolj sporočila, da namerava uveljavljati izločitveno pravico, to ne more biti ovira za prodajo zadevne nepremičnine. Odločitev sodišča prve stopnje je tudi v nasprotju z načelom hitrosti postopka in načelom zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov. Upoštevati je treba, da je izdaja soglasja k prodajni pogodbi smiselno namenjena preverjanju ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji. Postopanje upnice tudi kaže na zlorabo procesnih pravic, saj ima pritožnik na zadevni nepremičnini na podlagi notarskega zapisa o ustanovitvi hipoteke ustanovljeno zastavno pravico v deležu do celote (1/1) in priznano ločitveno pravico, ki je upnica Z. J. in dolžnik nista prerekala.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, izločitvena pravica ne preneha. Vendar prepozno prijavljena oziroma neprijavljena izločitvena pravica ni ovira za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice v stečajnem postopku. V takem primeru izločitveni upnik po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP s prodajo premoženja izgubi izločitveno pravico, upnik pa lahko zahteva, da se mu plača denarni znesek dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.

5.Prodaja se začne s sklepom sodišča o prodaji oziroma z njegovo pravnomočnostjo (prvi odstavek 330. člena ZFPPIPP). Prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice ni dovoljeno začeti le v primeru, če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP). Prodajna pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje (prvi odstavek 341. člena ZFPPIPP). Sodišče da soglasje k pogodbi, če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji in če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP (1. in 2. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila prijava izločitvene pravice upnice Z. J., naslovljena na sodišče 6. 6. 2016, prepozna. Iz končnega seznama prijavljenih, priznanih in prerekanih terjatev z dne 10. 1.2018 (p. d. 94), ki je postal pravnomočen 30. 5. 2017, izhaja, da je upravitelj njeno izločitveno pravico prerekal. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da upnica tožbe v zvezi s prerekano izločitveno pravico ni vložila v roku enega meseca v skladu z napotitvenim sklepom in določbo prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP. Na podlagi pravnomočnega sklepa o tretji prodaji z dne 13. 12. 2017 je bila uspešno izvedena javna dražba dne 13. 6. 2018, upravitelj pa je predlagal izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z izbranim kupcem.

7. Ker se je v obravnavanem primeru prodaja že začela in je bila sporna nepremičnina na javni dražbi že prodana, ovira za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe ni podana. Domnevna izločitvena upnica je izločitveno pravico prepozno prijavila in je tudi ni uveljavila v roku enega meseca od napotitve na pravdo. To bi lahko storila tudi kasneje, ker se v postopku osebnega stečaja ne uporablja določba tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP. Vendar pa bi morala upnica tudi, če gre za postopek osebnega stečaja, izločitveno pravico s tožbo uveljavljati pred pravnomočnostjo sklepa o tretji prodaji z dne 13. 12. 2017. Izločitvena pravica pomeni oviro za prodajo dolžnikovega premoženja le v primeru, če je pravočasno prijavljena in je v primeru prerekanja tožba na ugotovitev izločitvene pravice vložena pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 330. člena ZFPPIPP). Dejstvo, da ima upnica namen vložiti tožbo na ugotovitev obstoja izločitvene pravice, v obravnavanem primeru zato ne pomeni ovire za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe iz 341. člena ZFPPIPP. Upnik pravilno opozarja, da tudi v postopku osebnega stečaja z unovčenjem stečajne mase ni dopustno odlašati, saj bi bilo v tem primeru kršeno načelo hitrosti postopka.

8. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo dejstev ali so izpolnjeni pogoji iz sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP in o tem v izpodbijanem sklepu ni nobenih razlogov, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje preveriti ali so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, ki so določeni v prej citiranem določilu ZFPPIPP (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.