Jedro

Delitev solastne stvari pomeni ukinitev skupnosti več oseb, ki imajo lastninsko pravico na isti stvari. Solastniki lahko svobodno izbirajo način delitve le pri sporazumni delitvi, če sporazuma ne dosežejo, pa veljajo kriteriji delitve, kot jih ureja 70. člen SPZ. Ta kot primarni način delitve res določa fizično delitev stvari, vendar zgolj, kadar je stvar po svoji naravi fizično deljiva. To pa je le takrat, če jo je mogoče razdeliti na več stvari iste vrste, tako da se pri tem ne zmanjša njena vrednost in ne uniči njen osnovni namen, pri čemer je treba upoštevati, ali je stvar mogoče razdeliti na toliko samostojnih delov, kot je potrebno, da bi vsak solastnik dobil stvar, ki ustreza njegovemu solastninskemu deležu brez dolžnosti nesorazmernega izplačila prejete večvrednosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da solastna nepremičnina udeležencev, parc. št. 1, vpisana v k. o. ..., ki v naravi predstavlja zemljišče s stanovanjsko hišo na naslovu L., ni deljiva na več samostojnih enot. Sklenilo je, da se razdružitev opravi s prodajo in razdelitvijo izkupička solastnikom v višini njihovih solastnih deležev, pri čemer njena vrednost znaša 145.707 EUR. Odločilo je še, da udeleženci trpijo vsak svoje stroške postopka, skupne stroške pa glede na njihove solastne deleže. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Graja odločitev o nedeljivosti nepremičnine in vztraja pri predlogu, da se ta razdeli tako, da bi v naravi dobil vzhodni del pritličja, ki že vsebuje toaletne prostore in kuhinjo, s tem, da bi ta enota obsegala prvo sobo na levi strani, kopalnico, del hodnika, shrambo in sobo, k čemur bi pripadali dve garaži in sorazmerni del parcele. Sodišče se ni opredelilo do njegovih ugovorov zoper izvedeniško mnenje M. Z., temveč mu je enostransko sledilo. Ne strinja se, da je za vzpostavitev etažne lastnine treba izdelati zunanje stopnišče, prav tako iz tlorisa izhaja, da je možno dve stanovanji v pritličju vzpostaviti na način, da se med vrati stopnišča, ki vodi v prvo nadstropje, in vrati kuhinje zazida stena in naredijo vhodna vrata v stanovanje. Po oceni predlagatelja so stroški adaptacije, kot jih je ugotovil izvedenec, previsoki, prav tako tudi stroški vzpostavitve etažne lastnine. Pripravljen je nositi stroške manjših vlaganj, s katerimi bi se zagotovili pogoji za vzpostavitev samostojne stanovanjske enote v pritličju. Nepremičnina, vredna 210.000 EUR, se prodaja za zgolj 145.707 EUR, kar je pod ceno. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi njegovemu predlogu ter naloži nasprotnim udeležencem plačilo stroškov postopka.

3. Na pritožbo je odgovorila prva nasprotna udeleženka in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Delitev solastne stvari pomeni ukinitev skupnosti več oseb, ki imajo lastninsko pravico na isti stvari. Solastniki lahko svobodno izbirajo način delitve le pri sporazumni delitvi, če sporazuma ne dosežejo, pa veljajo kriteriji delitve, kot jih ureja 70. člen SPZ. Ta kot primarni način delitve res določa fizično delitev stvari, vendar zgolj, kadar je stvar po svoji naravi fizično deljiva. To pa je le takrat, če jo je mogoče razdeliti na več stvari iste vrste, tako da se pri tem ne zmanjša njena vrednost in ne uniči njen osnovni namen, pri čemer je treba upoštevati, ali je stvar mogoče razdeliti na toliko samostojnih delov, kot je potrebno, da bi vsak solastnik dobil stvar, ki ustreza njegovemu solastninskemu deležu brez dolžnosti nesorazmernega izplačila prejete večvrednosti.

6. V obravnavanem primeru je predmet delitve parcela št. 1, k. o. ..., v naravi stanovanjska stavba, ki je v solasti devetih solastnikov z zelo različnimi solastniškimi deleži. Predlagatelj, ki ima 1/4 solastniški delež, tudi v pritožbenem postopku vztraja pri svojem predlogu, da bi prejel v izključno last zahodni del pritličja, ob tem pa zasleduje zgolj lasten interes in ne ponudi rešitve, s katero bi bili razdeljeni solastniški deleži ostalih solastnikov. Vprašanje deljivosti stvari je strokovno vprašanje, ki ga je sodišče v konkretnem primeru reševalo s postavljenim sodnim cenilcem. Njegovo stališče, da glede na veliko število solastnikov in naravo stvari ta ni fizično deljiva, je prepričljivo in mu je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo. Izvedenec je na pripombe predlagatelja odgovoril v vlogi z 22. 1. 2018 ter ob zaslišanju na naroku 17. 4. 2018. Pojasnil je, da bi se objekt morebiti lahko razdelil zgolj na dva dela, na ločeno pritličje in prvo nadstropje, že s takšno delitvijo pa bi izgubil na vrednosti. Delitev, za katero se zavzema predlagatelj, ki bi želel prejeti zgolj nekaj prostorov v pritličju, bi predstavljala zmanjšanje vrednosti stvari kot celote, saj je velikost posamezne etaže le 78 m2 in bi v tem primeru novo nastali stanovanjski enoti bili premajhni, da bi zadostili interesom vseh solastnikov. Izvedenec je tudi kategorično vztrajal pri stališču, da objekta ni mogoče razdeliti na način, da bi vsi solastniki prejeli ustrezne deleže. Pritožbenim navedbam, ki temu nasprotujejo, izhajajoč iz abstraktne možnosti delitve stvari, ne da bi upoštevale celovito rešitev za vse solastnike, zato ni mogoče pritrditi. Posledično so nebistvene pritožbene trditve o višini potrebnih stroškov predelave, saj z njo v danem primeru ukinitve solastniških razmerij ni mogoče doseči. 7. Izvedenec je nepremičnino ocenil na podlagi tržno-stroškovnega pristopa, upoštevajoč tržne prodajne cene primerljivih posesti. Pritožnik s pavšalnim vztrajanjem, da je solastna nepremičnina ocenjena prenizko, ne omaje pravilnosti izvedenčevih ugotovitev.

8. Glede na navedeno in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 35. člena v času vložitve predloga veljavnega ZNP (prvi odstavek 216. člena ZNP-1).