Jedro

Sklep tožene stranke, s katerim je vršilec dolžnosti dekana razveljavil vsa volilna opravila in ustavil postopek imenovanja dekana, kjer je bilo odločeno tudi, da se postopek imenovanja dekana začne 5. 10. 2012 je v obravnavani zadevi upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se izpodbijani sklep tožene stranke št. 095-12/12 z dne 8. 5. 2012 odpravi.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, na podlagi 65. člena Statuta Univerze na Primorskem (v nadaljevanju Statut), 31. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične vede (v nadaljevanju Pravila), skladno s 67. členom Statuta in 39. členom Pravil ter na podlagi Odločbe o imenovanju dekana oz. vršilca dolžnosti dekana U, FHŠ, odločila, da se razveljavijo vsa volilna opravila in se ustavi postopek volitev kandidata za predlog rektorju UP za imenovanje dekana U, FHŠ, začet na temelju sklepa bivše dekanje FHŠ z dne 29. 2. 2012 (1. točka izreka), ter da se postopek izvolitve kandidata za predlog imenovanja dekana FHŠ se skladno s 67. členom Statuta in 39. členom Pravil prične s 5. 10. 2012, to je šest mesecev pred iztekom mandata dosedanjemu vršilcu dolžnosti dekana.

2. Tožniki so vložili tožbo v kateri izrecno navajajo, da je podana pristojnost naslovnega sodišča na podlagi določbe prvega in drugega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). So člani senata Fakultete za humanistične študije (v nadaljevanju FHŠ) in visokošolski učitelji, zaposleni na FHŠ. Volitve in imenovanja dekana FHŠ urejata Statut ter Pravila. Glede na določbo prvega odstavka 34. in 35. člena Pravil imajo tožniki tako aktivno kot pasivno volilno pravico v postopku izvolitve kandidata za dekana fakultete, ki ga nato imenuje rektor tožene stranke. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka razveljavila postopek volitev novega dekana FHŠ. S tem je posegla tako v aktivno (pravico voliti v okviru senata FHŠ) kot tudi pasivno (pravico biti izvoljen namesto dekana FHŠ) volilno pravico tožnikov. Izpodbijani sklep posega v pravni položaj tožnikov, saj je tožena stranka z izpodbijanim sklepom tožnikom odvzela aktivno in pasivno volilno pravico. Še več, drugo tožnik in šesto tožnica sta bila kandidata za dekana UP FHŠ. Menijo, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Postopek volitev in imenovanje dekana fakultete je urejen v Zakonu o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZViS) in podrednima Statutu tožene stranke ter Pravilih FHŠ. Na podlagi navedenih aktov izhaja, da se postopek imenovanja novega dekana začne šest mesecev do izteka mandata aktualnemu dekanu, postopek imenovanja novega dekana začne s sklepom senat FHŠ in ne morebiti dekan sam, večje število subjektov ima predlagalno pravico v postopku imenovanja dekana FHŠ, visokošolski učitelji, zaposleni pri FHŠ, imajo pasivno volilno pravico v postopku imenovanja dekana FHŠ, člani senata FHŠ imajo pasivno volilno pravico v postopku imenovanja dekana FHŠ in dekan FHŠ nima nikakršnih pooblastil v postopku imenovanja dekana FHŠ. Nadalje se sklicujejo na 37. člen Zakona o zavodih (v nadaljevanju ZZ), ki določa, da če se na razpis ni nihče prijavil ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, se razpis ponovi. Za čas do imenovanja direktorja na podlagi ponovljenega razpisa se imenuje vršilec dolžnosti direktorja, vendar najdlje za eno leto. Iz navedenega izhaja, da je namen inštituta vršilca dolžnosti dekana zgolj v zapolnitvi vrzeli v vodenju fakultete, ki nastane v izrednih primerih med prenehanjem funkcije prejšnjemu in imenovanjem novega dekana. To je le za čas, dokler novi dekan ni imenovan po rednem postopku. Smiselno enako izhaja iz 39. člena Pravil, ki določa, da vršilec dolžnosti dekana po imenovanju sprejme sklep o začetku postopka za izvolitev novega dekana. FHŠ (zanjo takratna dekanka ga. A.A.) je dne 1. 3. 2012 v skladu s Pravili začela postopek volitev in imenovanja dekana FHŠ za novo mandatno obdobje. Izstavila je rokovnik za izvedbo volilnih opravil za volitve dekana FHŠ z dne 1. 3. 2012. Senat UP FHŠ je na 35. redni seji, z dne 2. 3. 2012, sprejel sklep št. 0614-022/12, s katerim je naznanil začetek postopka za izvolitev novega dekana in je v ta namen imenoval volilno komisijo ter sprejel rokovnik volilnih opravil. Tožena stranka pa je z izpodbijanim sklepom predmetni postopek neupravičeno ustavila. Izpodbijani sklep po mnenju tožnikov materialnopravno ni pravilen, saj nima opore v ustreznem pravnem predpisu ter je bil izdan na podlagi kršitev določb upravnega postopka, pravil FHŠ, Statuta UP in človekovih pravic in sicer pravice do sodelovanja pri upravljanju upravnih zadev iz 44. člena Ustave RS in avtonomije univerze in članic iz 58. člena Ustave RS. Vršilec dolžnosti dekana nima nikakršnih pooblastil razveljaviti volilna opravila za imenovanje dekana FHŠ, ki so že bila izvedena, kakor tudi ne določiti, kdaj naj bi se postopek izvolitve dekana FHŠ začel. O uvedbi postopka imenovanja novega dekana namreč odloča senat FHŠ (drugi odstavek 33. člena Pravil), trenutek uvedbe postopka pa določajo sama pravila (prvi odstavek 33. člena Pravil). Z izpodbijanim sklepom pa je tožena stranka v celoti presegla svoja zakonska pooblastila. V izpodbijanem sklepu namreč ni tudi nikjer navedeno, da bi bile v postopku imenovanja novega dekana FHŠ storjene kakršnekoli nepravilnosti. Poleg tega menijo, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva, saj ne vsebuje nobenih vsebinskih razlogov, zakaj je bil postopek imenovanja dekana ustavljen. Zaradi tega menijo, da sklepa ni mogoče preizkusiti. S tožbo so tožniki predlagali, naj se izpodbijani sklep tožene stranke odpravi in se nadaljuj postopek volitve kandidata za predlog rektorju Univerze na Primorskem za imenovanje dekana Univerze na primorskem, Fakultete za humanistične študije, začet na temelju sklepa dekanje FHŠ z dne 29. 2. 2012 in v skladu z rokovnikom, ki izhaja iz navedenega sklepa. Zahtevajo tudi povrnitev stroškov postopka. Hkrati s tožbo so zahtevali tudi izdajo začasne odredbe po določbi 32. člena ZUS-1, s katero naj sodišče do pravnomočnosti tega postopka zadrži izvršitev sklepa tožene stranke z dne 8. 5. 2012 in naj se volitve dekana Univerze na primorskem, Fakultete za humanistične študije nadaljujejo v skladu z rokovnikom, določenim s sklepom deskanje FHŠ z dne 29. 2. 2012. Dne 1. 6. 2012 so tožniki tožbo dopolnili s tem, da pojasnjujejo, da poleg zatrjevane podlage tožbe, ki so jo navedli pod točko 1 tožbe, utemeljujejo dopustnost tožbe in pristojnost naslovnega sodišča tudi na podlagi 4. člena ZUS-1. 3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ugovarja krajevni pristojnosti naslovnega sodišča in sicer za peto tožnico in sedmo tožnika, ugovarjajo stvarni nepristojnosti Upravnega sodišča in meni, da gre za delovnopravno področje, od katerega je odvisen status in delovnopravni položaj tistega, ki je v to funkcijo imenovan. Nadalje tožena stranka meni, da ne obstajajo procesne predpostavke in sicer glede odločanja v upravnem sporu, glede pravnega interesa tožnikov. Meni tudi, da navedbe tožnikov glede nezakonitosti izpodbijanega sklepa z dne 8. 5. 2012 niso podane. Predlaga tudi, naj sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrne.

4. Tožena stranka je dne 14. 6. 2012 vložila pripravljalno vlogo, v kateri odgovarja na izražena stališča tožene stranke v odgovoru na tožbo.

5. Tožena stranka je dne 27. 6. 2012 vložila pripravljalno vlogo, v kateri v celoti prereka navedbe tožnikov.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporen sklep tožene stranke, s katerim je vršilec dolžnosti dekana razveljavil vsa volilna opravila in ustavil postopek imenovanja dekana, ki se je začel na podlagi sklepa razrešene dekanje z dne 29. 2. 2012, odločeno je bilo tudi, da se postopek imenovanja dekana začne 5. 10. 2012, kar je šest mesecev pred potekom enega leta od imenovanja vršilca dolžnosti dekana.

8. Po presoji sodišča tožniki izkazujejo pravni interes za vodenje tega postopka. Tožniki so člani senata FHŠ in visokošolski učitelji, zaposleni na FHŠ, kar v zadevi ni sporno. Sporno tudi ni, da je FHŠ, katere člani so tožniki, v skladu s Pravili, začela postopek volitev imenovanja dekana FHŠ za novo mandatno obdobje in sestavila rokovnik za izvedbo volilnih opravil za volitve dekana FHŠ, in sicer dne 1. 3. 2012. Poleg tega je senat FHŠ na 35. redni seji (2. 3. 2012) sprejel sklep št. 0614-022/12, s katerim je naznanil začetek postopka za izvolitev novega dekana in je tudi v ta namen imenoval volilno komisijo. Iz navedb v tožbi tudi izhaja, kar tožena stranka ne prereka, da sta bila drugo tožnik (B.B., ..., Ljubljana) in šesto tožnica (C.C., ..., Trebnje) tudi kandidata za dekana Univerze na Primorskem FHŠ. Zato je po presoji sodišča tožena stranka s tem, ko je z izpodbijanim sklepom razveljavila vsa volilna opravila in ustavila postopek volitev kandidata za predlog rektorju Univerze na Primorskem za imenovanje dekana Univerze na Primorskem, Fakultete za humanistične študije, začet na temelju sklepa bivše dekanje FHŠ (z dne 29. 2. 2012), posegla v pravice in pravni položaj tožnikov. Tožniki so člani senata FHŠ in visokošolski učitelji, zaposleni na FHŠ, na podlagi katerih se je postopek imenovanja dekana FHŠ tudi začel, zato je bilo z izpodbijani sklepom poseženo v njihove pravice, in sicer tako aktivno kakor tudi pasivno volilno pravico.

9. Neutemeljen je ugovor tožene stranke o krajevni nepristojnosti tega sodišča glede tožnika D.D., ..., Sečovlje in E.E., ..., Koper. Po določbi prvega odstavka 9. člena ZUS-1 ima Upravno sodišče Republike Slovenije sedež v Ljubljani. Sodi tudi na zunanjih oddelkih, glede na sedež prebivališča ali sedeža tožnika (drugi in četrti odstavek 9. člena ZUS-1). Šesti odstavek 9. člena ZUS-1 določa, da ne glede na četrti in peti odstavek tega člena sodi upravno sodišče na sedežu sodišča v zadevah azila, varstva konkurence in v davčnih zadevah, razen v zadevah odškodnine in v zadevah po Zakonu o davkih občanov. Iz določil ZUS-1 torej ne izhaja (izključna) pristojnost odločanja v zadevah postopka izvolitev kandidatov za dekana fakultete.

10. Neutemeljen je ugovor glede stvarne nepristojnosti. Ni utemeljeno stališče tožene stranke, da izpodbijani sklep o razveljavitvi vseh opravil in ustavitvi postopka volitev kandidata za predlog rektorju tožene stranke za imenovanje dekana FHŠ in odločitvi, da se postopek izvolitve kandidata začne dne 5. 10. 2012, ni v pristojnosti upravnega sodišča, temveč je pristojnost delovnega sodišča, da odloča v teh zadevah. Zakon o Delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) v 5. členu izrecno določa delovna področja, v katerih je podana pristojnost delovnega sodišča. Veljavnosti izpodbijanega sklepa, s katerim je tožena stranka posegla v postopek volitev novega dekana, ni mogoče umestiti v nobeno od točk iz 5. člena ZDSS-1. Ne gre namreč za pravice in obveznosti iz delovnega razmerja med tožniki in toženo stranko kot delodajalcem. Ni tudi podana pristojnost delovnega sodišča za odločanje o zadevi na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila (drugi odstavek 5. člena ZDSS-1).

11. Ni pa pravilno stališče tožnikov, da je pravna podlaga za vložitev tožbe v četrtem odstavku ZUS-1, po katerem v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Po presoji sodišča je zagotovljeno drugo sodno varstvo, in sicer z vložitvijo tožbe v upravnem sporu, kar so tožniki v tem sporu, tako v tožbi, kakor v dopolnitvi tožbe, tudi zatrjevali. V kolikor je zagotovljeno drugo sodno varstvo upravni spor po 4. odstavku 4. člena ZUS-1 ni dopusten. Po presoji sodišča gre v obravnavani zadevi za upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. Po presoji sodišča je tožena stranka oziroma vršilec dolžnosti dekana posegel v volilno pravico vseh tožnikov kot članov senata FHŠ oziroma visokošolskega učitelja FHŠ, kar pomeni, da je bilo s tem aktom neposredno poseženo njihov pravni položaj. Zato sodišče ni presojalo, ali je bilo z izpodbijanim sklepom poseženo v pravico tožnikov iz 44. in 58. člena Ustave RS.

12. Po presoji sodišča izpodbijani sklep tožene stranke ni pravilen in ni zakonit. Glede na določbo prvega odstavka 39. člena Pravil vršilec dolžnosti dekana opravlja enake naloge kakor dekan. Med drugim v skladu z določbo 32. člena Pravil v skladu s svojimi pooblastili skrbi za zakonitost dela fakultet. Tudi 65. člen Statuta določa pooblastila dekana, med drugim, da v skladu s svojimi pooblastili skrbi za zakonitost dela članic. To pomeni, da bi lahko vršilec dolžnosti dekana z izpodbijanim sklepom razveljavil vsa volilna opravila in ustavil postopek imenovanja dekana, začet na temelju sklepa z dne 29. 2. 2012 le, če bi presodil, da je sklep z dne 29. 3. 2012 nezakonit. Iz izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da bi vršilec dolžnosti oziroma tožena stranka ugotovila, da je bil sklep z dne 29. 3. 2012 nezakonito izdan. Izpodbijani sklep tožene stranke se v obrazložitvi sklicuje na 2. točko odločbe o imenovanju vršilca dolžnosti dekana ( sklep rektorju UP z dne 4. 4. 2012), ki pooblašča vršilca dolžnosti dekana za ugotovitev smotrnosti začetka postopka volitev dekana. Sodišče te odločitve rektorja ne more presojati, ker ni predmet presoje v tem sporu. Vendar je vršilec dolžnosti dekana pri sprejemanju odločitev vezan le na zakone oziroma druge pravne akte, kot povedano pa bi sklep z dne 29. 2. 2012 lahko razveljavil v okviru presoje zakonitosti postopka volitev dekana.

13. Sodišče je glede na navedene razloge tožbi ugodilo in izpodbijani sklep tožene stranke odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. 14. Zahtevo za izdajo začasne odredbe je zavrglo iz navedenih razlogov:

15. Začasno odredbo po drugem ali tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 je v postopku na prvi stopnji mogoče zahtevati le z veljavnostjo do pravnomočne odločitve o sporu. S sodbo pod točko 1 izreka je o sporu odločeno pravnomočno, ker zoper njo ni dovoljena pritožba (73. člen ZUS-1). Zato ni podana procesna predpostavka o odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe in je bilo iz tega razloga treba zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči. 16. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže ali zavrne ali postopek ustavi.