Jedro

Pritožbeni očitki, ki se tičejo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, v sporu majhne vrednosti zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne morejo biti predmet presoje v pritožbenem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v veljavi vzdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 96900/2015 z dne 19. 8. 2015 za glavnico 1.770,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2011 dalje ter stroške izvršilnega postopka v višini 158,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 9. 2015 dalje do plačila. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki višini 1.257,29 EUR.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je z vlogo z dne 7. 4. 2017 zahtevala izločitev sodnice. O zahtevi ni bilo odločeno in je o tožbenem zahtevku odločala sodnica, katere izločitev je bila argumentirano zahtevana. Trdi, da si razlogi sodbe nasprotujejo. Za neutemeljene ocenjuje očitke tožencu, da ni storil tega in onega (npr. da ni ugovarjal računu, da s tožnikom ni komuniciral, da ustvarja dokaze), kar je glede na dosežen dogovor o znižanju kupnine nelogično. Opozarja na izpovedbo priče N. Š. o dogovoru, da se napake ne odpravljajo in da se zato zadnji obrok ne plača. Izpoved zakonitega zastopnika tožeče stranke ocenjuje za neprepričljivo, ker ni vedel izpovedati o pomembnih okoliščinah npr. o zaključku montaže, o odpravljanju napak in podobno. Tožena stranka je natančno opredelila pomembne okoliščine o času in trajanju montaže, o dogajanjih po montaži, o naravi in obsegu napak, o ravnanju tožeče stranke, o dogovoru glede napak in znižanju cene. N. Š. je potrdila, da se monterji po odhodu iz objekta niso več vračali. Sodnica toženi stranki ni dovolila vprašanja v zvezi z 8. točko Pogodbe o izvajanju del. Tožeča stranka ni zatrjevala, da bi to točko pogodbe izpolnila. Tožeča stranka toženca ni obvestila o dokončanju del in prevzema izvedenih del ni bilo. Po zaključku del je tožena stranka večkrat klicala zakonitega zastopnika tožeče stranke. Ker se ni oglasil, je tožena stranka sama pristopila k ogledu in ugotavljanju kvalitete in kvantitete opravljenih del. Pri tem je ugotovila številne napake izvedenih del. Le-te onemogočajo normalno uporabo gradbe (vgradnja zvitih profilov na vratih, nezadostna zatesnjenost stropnih stekel oz. profilov, padanje plastičnih obrob iz zunanjih kovinskih profilov skeleta ...) Kljub telefonskim urgencam N. Š. tožeča stranka napak ni odpravila Tožena stranka je zato skladno z določilom 640. čl. Obligacijskega zakonika štela, da je izpolnjen dogovor o znižanju cene za 10 %. Opozarja na ugotovitev, da je do sestanka po izvedbi del prišlo in temu nasprotujočo ugotovitev, da tožnik o napakah ni bil obveščen. Direktor tožeče stranke je bil o napakah obveščen, saj je sam odpravljal napake. Do dogovora o znižanju kupnine je torej lahko prišlo. Iz izpovedi je razvidno, da je bilo obvestilo o napakah dano po telefonu in da je na to obvestilo tožeča stranka reagirala tako, da je prišla na kraj gradbe in sama ugotovila napake. Življenjsko in logično je, da so bile napake grajane in se je tožeča stranka obvezala, da jih bo odpravila. Smiselno je to potrdil tudi direktor tožeče stranke. Sicer pa direktor o pomembnih okoliščinah ni vedel praktično nič povedati. Pisnost oziroma obličnost sklenjenega dogovora ni potrebna, zato je neutemeljen na toženca naslovljen očitek, da pisnega dogovora ni sklenil. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR - prvi odstavek 443. čl. ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. V sporu majhne vrednosti izdana sodba se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. čl. ZPP). Tako je bil pritožnik s pravnim poukom tudi poučen. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. čl. ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. S tem, ko pritožnik zatrjuje, da ni bilo odločeno o vlogi za izločitev razpravljajoče sodnice, ki jo je podal na osnovi 6. točke 70. čl. ZPP, uveljavlja relativno bistveno kršitev postopka (prvi odstavek 339. čl. ZPP). Tovrstnih kršitev v tem pritožbenem postopku zaradi omejenosti pritožbeni razlogov ni mogoče upoštevati. Sicer pa je iz spisovnih podatkov razvidno, da je bil toženčev predlog za izločitev razpravljajoče sodnice z dne 7.4.2017 zavrnjen s sklepom namestnice predsednice sodišča z dne 24.4.2017 (list. št. 94 - 96).

7. S pritožbeno trditvijo, da toženi stranki ni bilo dovoljeno zastaviti vprašanja v zvezi z 8. točko Pogodbe o izvajanju del, pritožnik uveljavlja, da mu ni bilo omogočeno razpravljanje pred sodiščem. Gre za dovoljen pritožbeni razlog, saj je sodelovanje v dokaznem postopku strankina pravica (prvi odstavek 4. čl. ZPP), kršitev te pravice pa absolutna bistvena kršitev postopka (8. točka drugega odstavka 339. čl. ZPP). Ker pa pritožnik procesne kršitve ne obrazloži - ne pojasni katera pravno pomembna dejstva je želel z zastavljenim vprašanjem razčistiti - pritožbenega očitka ni mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče kršitve ni zaznalo, saj ni sporno, da poseben formalni postopek prevzema izvedenih del ni bil izveden.

8. Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. Ugotovitve, da dogovor o znižanju cene ni bil sklenjen, prvostopenjsko sodišče ne argumentira s pomanjkanjem obličnosti, ampak ugotavlja, da se v dokaznem postopka sklenitev dogovora ni potrdila.

9. Vsi ostali pritožbeni razlogi se tičejo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja: očitek nelogičnega sklepanja v zvezi s sklenitvijo dogovora o znižanju cene, očitek neustrezne dokazne ocene izpovedi priče N. Š., toženca in zakonitega zastopnika tožeče stranke, grajanje zaključkov v zvezi s sestankom po izvedbi dogovorjenih del in sklenitvijo dogovora o znižanju cene. Zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ti očitki ne morejo biti predmet presoje v pritožbenem postopku. Na očitek, da na osnovi izvedenega dokaznega postopka sodišče dejanskega stanja ni ugotovilo pravilno, pritožbeno sodišče zato ne odgovarja.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. čl. ZPP). Sodnica posameznica odloča na podlagi četrtega odstavka 458. čl. ZPP.