Jedro

Revizija v zapuščinskem postopku ni dovoljena. V zapuščinskem postopku mora inštančno sodišče odločiti tudi o nepravočasni pritožbi proti sklepu o dedovanju pri čemer jo lahko zavrže, med drugim tudi kot prepozno, ji lahko ugodi ali pa jo zavrne kot neutemeljeno.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju po pok. A.Z. Proti temu sklepu je vložil pritožbo zapustničin brat J. J., njegov brat V. J. (revident) pa je vložil odgovor na to pritožbo, v katerem jo dopolnjuje in predlaga, naj sodišče podrejeno šteje njegov odgovor kot pritožbo. Višje sodišče je pritožbo J. J. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep, v obrazložitvi svoje odločbe pa revidentove vloge ni omenilo.

V reviziji proti sklepu pritožbenega sodišča v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje uveljavlja revident razlog bistvenih kršitev določb postopka sodišča druge stopnje in bistvenih kršitev določb zapuščinskega postopka ter predlaga razveljavitev obeh sklepov. Med drugim trdi, da bi moralo višje sodišče obravnavati njegovo vlogo - pritožbo po tretjem odstavku 173. člena zakona o dedovanju (Uradni list SRS 15/76 in 23/78 - ZD).

Na revizijo so odgovorili drugi dediči, ki trdijo, da revident ni aktivno legitimiran k vložitvi revizije, ker očitno o njegovi pritožbi, če jo je vložil, še nihče ni ničesar odločil. Sodišče je vročilo revizijo tudi državnemu tožilstvu, vendar se tožilec o njej ni izjavil. Revizija ni dovoljena.

V 163. členu ZD je določeno, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom (ZD) drugače določeno. Zakon o dedovanju posebej ureja dedno pravne zahtevke po pravnomočnosti sklepa o dedovanju (drugo poglavje drugega dela pod VIII ZD) in med njimi ne omenja revizije (medtem ko jo je prejšnji Zvezni zakon o dedovanju, Uradni list FLRJ št. 20/55 izrecno dovoljeval - 185. člen). To bi na prvi pogled kazalo na uporabo citiranega 163. člena ZD, vendar subsidiarna uporaba zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zapuščinskem postopku, kar zadeva revizijo, ne pride v poštev zaradi njene pravne narave, ker gre za izredno pravno sredstvo. Zakon o pravdnem postopku ureja izredna pravna sredstva (v šestindvajsetem poglavju) tako, da ustrezajo tej vrsti postopka, kar velja tudi za revizijo (drugi odstavek 400. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 382. člen ZPP). Zapuščinski postopek pa sodi po svoji naravi v nepravdni postopek (drugi odstavek 1. člena zakona o nepravdnem postopku, Uradni list SRS št. 30/86 - ZNP), v tem postopku pa revizija načeloma ni dovoljena (34. člen ZNP) in ker je ZD, kot rečeno, niti ne omenja, se pokaže, da revizija v zapuščinskem postopku ni dovoljena.

Gre torej za revizijo, ki je bila vložena proti odločbi v postopku, v katerem ni dovoljena, in zato jo je sodišče zavrglo kot nedovoljeno (392. člen in drugi odstavek 389. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

V zvezi z revidentovimi opozorili v vlogi z dne 27.6.1995 (redna številka 38) in v reviziji, da bi moralo pritožbeno sodišče odločiti o njegovi pritožbi, velja omeniti določbo tretjega odstavka 173. člena ZD, po kateri sodišče druge stopnje odloča praviloma samo o pritožbah, ki so bile vložene pravočasno; upošteva pa lahko tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Iz tega izhaja, da mora instančno sodišče odločiti tudi o nepravočasni pritožbi, pri čemer jo lahko zavrže, med drugim tudi kot prepozno, ji lahko ugodi ali pa jo zavrne kot neutemeljeno. Skratka, o njej mora odločati in stanju zadeve primerno odločiti, kar pa je, kot rečeno, v tej zadevi opustilo in bo moralo to opustitev odpraviti.