11. 2. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata Neodvisnost – Konfederacija novih sindikatov Slovenije regije Celje, Celje, in Sindikata delavcev farmacevtske industrije, Ljubljana, ki ju zastopa Peter Kos, odvetnik v Kopru, na seji 11. februarja 2016

sklenilo:

1.Zahteva za oceno ustavnosti 127., 128. in 129. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.) se zavrže.

2.Postopek za oceno ustavnosti 127., 128. in 129. člena Zakona o delovnih razmerjih, začet z zahtevo Sindikata delavcev farmacevtske industrije, se ustavi.

OBRAZLOŽITEV

1.Prvi predlagatelj (tj. Sindikat Neodvisnost – Konfederacija novih sindikatov Slovenije regije Celje) izpodbija 127., 128. in 129. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), kolikor določajo, da se višina dodatkov za nočno delo, nadurno delo, za delo na praznike in dela proste dneve in dodatka za delovno dobo določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Zatrjuje njihovo neskladje z 2. in 8. členom Ustave, 4. členom Evropske socialne listine (Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 – MESL) in 5. členom Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 154 o izboljšanju kolektivnih pogajanj (Uradni list RS, št. 46/08, MP, št. 12/08, Uradni list RS, št. 121/05, MP, št. 22/05). Navaja, da je delodajalska stran odpovedala Kolektivno pogodbo za kemično in gumarsko industrijo Slovenije vključno z njeno tarifno prilogo (Uradni list RS, št. 37/07, 95/07, 89/08, 104/09, 73/10, 109/10, 107/11 in 25/13 – v nadaljevanju KP) s trimesečnim odpovednim rokom, zato je 30. 9. 2013 prenehala veljati, njen normativni del pa se je uporabljal še šest mesecev po izteku odpovednega roka, to je do 30. 3. 2014. Pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe niso bila uspešna. Ker izpodbijane določbe ZDR-1 ne določajo minimalne višine dodatkov, naj bi nastala protiustavna pravna praznina, ki naj bi delodajalcem omogočala samovoljno določanje višine teh dodatkov brez upoštevanja kakršnih koli meril, ki jih je prej določala KP, in odvzem že pridobljenih pravic delavcem, ki so jim bile priznane s KP, zaradi česar naj bi bili delavci finančno prikrajšani.

2.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, če so ogrožene pravice delavcev. Kot pogoj je torej določena ogroženost pravic delavcev, reprezentativni sindikat kot upravičeni predlagatelj mora zato izkazati konkretno in neposredno ogroženost, medtem ko abstraktna ogroženost ne zadostuje za izpolnitev tega zakonskega pogoja (primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-132/13 z dne 11. 7. 2013).

3.Prvi predlagatelj ogroženost pravic delavcev zgolj abstraktno utemeljuje z navedbo, da zaradi izpodbijane ureditve delavci že občutijo očitno finančno prikrajšanje kot posledico odvzema pravice do dodatkov v višini, ki je bila prej določena s KP. V skladu z 51. členom ZDR-1 ne glede na spremembo zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca, delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. To pomeni, da so delavci, ki so sklenili pogodbe o zaposlitvi do prenehanja podaljšane veljavnosti normativnega dela KP, obdržali dodatke v višini, določeni s pogodbo o zaposlitvi. Kasneje zaposleni delavci pa morajo imeti dodatke določene v pogodbi o zaposlitvi, ker jim daje zakon te pravice, le njihova višina je prepuščena določitvi v pogodbi o zaposlitvi. Prvi predlagatelj pa (za obdobje skoraj dveh let, odkar se tudi normativni del KP ne uporablja več) ne navede in ne izkaže nobenega konkretnega primera na ravni dejavnosti, ko bi bili delavcem priznani nižji dodatki za iste posebne pogoje dela, kot so bili prej določeni s KP.

4.Glede na navedeno prvi predlagatelj ni izkazal pogoja ogroženosti pravic delavcev po enajsti alineji prvega odstavka 23.a člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrglo.

5.Drugi predlagatelj (tj. Sindikat delavcev farmacevtske industrije) je zahtevo umaknil. Zato je Ustavno sodišče postopek za oceno ustavnosti izpodbijanih določb, začet z njegovo zahtevo, ustavilo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega in drugega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik