Up-319/96

22.11.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. K. iz L. na seji senata dne 22. novembra 1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba M. K. zoper Poročilo o izidu splošnih volitev poslancev Državnega zbora (Uradni list RS, št. 65/96) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v :

Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper zapisnik (poročilo) Republiške volilne komisije (v nadaljevanju: RVK) z dne 18.11.1996. Meni, da mu je bila s tem poročilom, s katerim je RVK ugotovila izid volitev v Državni zbor, kršena enaka pasivna volilna pravica. Zatrjuje, da so veljavna pravila za razdelitev mandatov, ki niso bili razdeljeni na podlagi volilnega količnika v volilnih enotah (92. člen Zakona o volitvah v Državni zbor, Uradni list RS, št. 44/92 - v nadaljevanju: ZVDZ), v nasprotju z načelom enakosti volilne pravice, ker povzročijo, da imajo glasovi volilcev različno težo pri ugotavljanju volilnega izida. Navaja tudi, da delitev mandatov na podlagi ostankov glasov iz volilnih enot povzroči, da morajo politične stranke, katerih liste so imele na volitvah večjo podporo, pridobiti za en mandat večje število glasov kot politične stranke (oziroma njihove liste), katerih liste so dobile manjšo podporo.

Pritožnik navaja tudi, da bi v primeru delitve mandatov, ki bi bila v korelaciji (sorazmerna) z volilnim uspehom, sam pridobil mandat kot 27. kandidat z list LDS po vrsti glede na ostanke glasov list LDS v volilnih enotah in glede na svoj volilni uspeh v volilnem okraju.

Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče zadrži izvrševanje poročila RVK in naloži RVK, da izvoljenim kandidatom, ki so pridobili mandat na podlagi druge delitve v skladu z 92. členom ZVDZ, ne izdaja potrdil o izvolitvi.

Pritožnik zatrjuje, da bi z razdelitvijo mandatov na podlagi protiustavne določbe ZVDZ nastale za državo težko popravljive škodljive posledice, ker bi poslanske mandate pridobili kandidati, ki do njih niso upravičeni.

Pritožnik navaja, da je pri Vrhovnem sodišču vložil tožbo zoper poročilo RVK.

V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko ustavno pritožbo vloži vsakdo, ki meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna pritožba se lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Varstvo volilne pravice je urejeno v ZVDZ in sicer v členih 103 do 109. V 109. členu je določeno, da ima vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov pravico do pritožbe na Državni zbor zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov. Državni zbor odloča o pritožbi ob potrditvi poslanskih mandatov. Zoper odločitev Državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov lahko vsak kandidat ali predstavnik liste kandidatov, ki je v skladu z ZVDZ vložil pritožbo na Državni zbor, vloži posebno pritožbo na Ustavno sodišče (prvi odstavek 69. člena ZUstS).

Poročilo RVK ni posamičen akt iz drugega odstavka 157. člena Ustave, temveč javnopravni (oblastni) posamični akt iz prvega odstavka 157. člena Ustave, zoper katerega bi bilo zagotovljeno sodno varstvo po prvem odstavku 157. člena Ustave, če ne bi ZVDZ (109. člen) in ZUstS (69. člen) določala posebnega pravnega varstva. Posebno pravno varstvo po ZVDZ in ZUstS izključuje tako sodno varstvo po prvem odstavku 157. člena Ustave kot tudi ustavno pritožbo.

Senat je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednika mag. Matevž Krivic in sodnika dr. Tone Jerovšek in Franc Testen.

Namestnik predsednika

mag. Matevž Krivic