Jedro

Postopek spremembe s pravnomočno odločbo določene preživnine poteka v dveh korakih. V prvem koraku mora sodišče ugotavljati, ali so se v času od zadnje določitve preživnine potrebe preživninskega upravičenca in/ali zmožnosti zavezancev bistveno spremenile. Če na to vprašanje odgovori pritrdilno, mora v drugem koraku znova celovito presoditi potrebe otroka in pridobitne zmožnosti obeh staršev ter jih uravnotežiti v denarni znesek, ki je primeren za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta starša mld. A. A., roj. ... 2019 (5 let).

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je dolžan nasprotni udeleženec predlagateljici za preživljanje sina namesto preživnine, ki je bila dogovorjena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1358/2019 z dne 25. 2. 2020 v znesku 150 EUR mesečno in po zadnji uskladitvi znaša 180,85 EUR mesečno, od 5. 2. 2021 do 31. 1. 2022 plačati preživnino v višini 280 EUR mesečno in od 1. 2. 2022 dalje preživnino v višini 300 EUR mesečno. Sodišče je določilo zapadlost posameznih zneskov preživnin, tek zamudnih obresti, način izpolnjevanja preživninske obveznosti in njeno usklajevanje (I. točka izreka). Kar je zahtevala predlagateljica več (zvišanje preživnine na 480 EUR mesečno), je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

3.Zoper I. točko izreka vlaga pritožbo nasprotni udeleženec in uveljavlja vse pritožbene razloge. Kot bistveno navaja, da predlagateljica ni uspela izkazati bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi terjale zvišanje preživnine za 100 %. Sodišče prve stopnje pri oceni preživninskih zmožnosti predlagateljice ni raziskalo nakupa stanovanja. Upoštevalo je prenizko vrednost stanovanja in neutemeljeno verjelo njeni izpovedi, da si je od očeta izposodila denar za nakup in opremo stanovanja. Predlagateljica je pavšalno zatrjevala, da nima nobenih prihrankov, kar očitno ne drži. Iz predlagateljičinih bančnih izpiskov je razvidno, da ima v trgovinah z živili in trgovinah na drobno izredno malo izdatkov, prav tako so njeni stroški na bencinskih servisih občutno nižji kot stroški nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje bi moralo pri višini predlagateljičinih prihodkov upoštevati, da poleg neto plače prejme še dodatke k plači v višini približno 300 EUR in da je njena neto plača višja od neto plače nasprotnega udeleženca. Nenavadno je, da z bančnega računa predlagateljice ni razviden znesek 9.000 EUR, ki ga je nasprotni udeleženec nakazal njenemu pooblaščencu iz naslova razdelitve skupnega premoženja. Nasprotni udeleženec se upravičeno sprašuje, ali ima predlagateljica odprt še kakšen transakcijski račun, česar sodišče ni raziskalo. Plača nasprotnega udeleženca je višja predvsem zaradi nadur in z njimi povezane stimulacije. Izpodbijani sklep tega ne upošteva, saj je za leto 2021 določena praktično enako visoka preživnina kot za leto 2024, čeprav se prihodki nasprotnega udeleženca razlikujejo tudi do 500 EUR mesečno. Sodišče ni upoštevalo, da je stimulacija povezana s pridnostjo, izkušnjami in vestnim delom, ob tem pa je nasprotni udeleženec v času dopusta in bolniškega staleža ne prejema. Sodišče bi pri odločitvi moralo upoštevati stroške, ki so nastali z bivanjem in garderobo sina na domu nasprotnega udeleženca. Sodišče ni upoštevalo, da je nasprotni udeleženec imel in še ima visoke stroške za prevoz na stike, kakor tudi ne, da bi morala v skladu z ustaljeno sodno prakso za prevoze otroka na stike skrbeti oba starša. Sodišče ni dovolj upoštevalo dejstva, da je predlagateljica sedaj v zakonski zvezi, s čimer so se ji stroški znižali. Prav tako prejema otroški dodatek in je upravičena do polne olajšave za otroka. Potrebe otroka so ugotovljene v nerealni višini.

4.Predlagateljica je vložila odgovor na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Udeleženca sta 25. 2. 2020 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani sklenila sodno poravnavo II N 1358/2019, s katero sta se kot bistveno dogovorila: 1) da se A. A. zaupa v varstvo in vzgojo predlagateljici; 2) da med A. A. in nasprotnim udeležencem potekajo stiki in 3) da je nasprotni udeleženec dolžan za preživljanje sina plačevati preživnino v višini 150 EUR mesečno. Dogovorjena preživnina po zadnji uskladitvi z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin znaša 180,85 EUR mesečno. Ureditev stikov je bila kasneje spremenjena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 636/2020 z dne 19. 2. 2024.

7.Predlagateljica je v obravnavanem postopku predlagala zvišanje preživnine.

8.Sodišče prve stopnje je njenemu predlogu delno ugodilo in preživnino zvišalo: za obdobje od 5. 2. 2021 do 31. 1. 2022 na znesek 280 EUR mesečno in za obdobje od 1. 2. 2022 dalje na znesek 300 EUR mesečno.

9.Trditve o procesnih kršitvah morajo biti, če naj bodo predmet vsebinske presoje, konkretizirane. Temu standardu pritožbene navedbe o postopkovnih kršitvah ne zadostijo. Pritožba je pretežno strukturirana tako, da predstavlja prepis pred sodiščem prve stopnje vloženih vlog z dodanim očitkom o storjeni procesni kršitvi. Pri tem pritožnik na več mestih ne upošteva procesnih dejanj in dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo po vložitvi posamezne vloge, hkrati pa se ne sooči z ugotovitvami, ki jih je v zvezi z njegovimi navedbami podalo v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče lahko na takšne očitke odgovori le splošno, to je, da je sodišče prve stopnje izvedlo temeljit in izčrpen dokazni postopek, raziskalo vsa pravno pomembna dejstva ter jih v sklepu tudi ugotovilo in ustrezno obrazložilo.

10.Sodišče prve stopnje je kot materialnopravno podlago odločanja o predlogu za zvišanje preživnine pravilno opredelilo 197. člen Družinskega zakonika (DZ). Izhajajoč iz navedene zakonske določbe je upoštevalo, da postopek spremembe s pravnomočno odločbo določene preživnine poteka v dveh korakih. V prvem koraku mora sodišče ugotavljati, ali so se v času od zadnje določitve preživnine potrebe preživninskega upravičenca in/ali zmožnosti zavezancev bistveno spremenile. Če na to vprašanje odgovori pritrdilno, mora v drugem koraku znova celovito presoditi potrebe otroka in pridobitne zmožnosti obeh staršev ter jih uravnotežiti v denarni znesek, ki je primeren za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.

11.Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so se od sklenitve sodne poravnave II N 1358/2019 z dne 25. 2. 2020 okoliščine, ki so bile podlaga dogovora o višini preživnine, bistveno spremenile. Potrebe A. A. so bile ob sklepanju sodne poravnave ocenjene na približno 300 EUR mesečno, pri čemer so bili upoštevani stroški bivanja, prehrane, higienskih potrebščin, garderobe ter igrač in občasnih večjih nakupov. S septembrom 2020 je A. A. začel obiskovati vrtec, katerega strošek znaša povprečno 200 EUR mesečno. Tovrsten dodatni strošek preživljanja predstavlja bistveno povišanje preživninskih potreb tako v absolutnem znesku kot v relativnem deležu in že sam po sebi utemeljuje ponovno odločanje o preživnini. To odločanje dodatno narekuje ugotovitev sodišča prve stopnje, da so se v primerjavi z zneskom, ki je bil upoštevan ob sklenitvi sodne poravnave, redni mesečni prihodki nasprotnega udeleženca kot preživninskega zavezanca povišali za povprečno in približno 350 EUR mesečno. Takšen znesek pomeni skoraj 30 % in s tem bistveno povišanje njegovih prejemkov.

12.Po ugotovitvi, da so se razmere od zadnje določitve preživnine bistveno spremenile, se je sodišče prve stopnje pravilno osredotočilo na odločanje o višini preživnine. Pri tem odločanju ni več pomembna višina predhodne preživnine, temveč je treba odgovoriti na vprašanje, kakšna je primerna preživnina glede na okoliščine v obdobju, za katerega se določa nova preživnina.

13.Sodišče prve stopnje je pri odgovoru na to vprašanje pravilno izhajalo iz meril, ki so določena v 189. in 190. členu DZ, ter stališč, ki so se oblikovala v sodni praksi.

14.Sodišče prve stopnje je potrebe mld. A. A. za celotno obdobje od vložitve predloga za zvišanje preživnine dalje ocenilo na znesek 550 do 570 EUR mesečno. Pritožnik takšnemu znesku nasprotuje kot nerealnemu, vendar konkretno omeni samo stroške vrtca. Sodišče prve stopnje se je pri oceni teh stroškov oprlo na izstavljene račune za obiskovanje vrtca za obdobje od februarja 2021 do marca 2024 in julij 2024 (A7 do A20 in A30), ob tem pa utemeljeno opozorilo, da je glede na ceno oskrbnine v zadnjem računu podoben strošek pričakovati tudi v prihodnje. Predloženi računi ne potrjujejo pritožbenih navedb, da je predlagateljičino lastništvo nepremičnine vplivalo na višino stroškov vrtca, pa tudi sicer sodišče na podlagi pritožbenih navedb ne prepozna, kako bi lahko takšno dejstvo vplivalo na obveznost nasprotnega udeleženca, da prispeva k plačilu dejansko nastalih stroškov.

15.Pritožnik v pritožbi ponavlja že pred sodiščem prve stopnje podane navedbe glede preživninske zmožnosti predlagateljice, vendar tudi tokrat ne uspe izkazati, da bi bile te boljše, kot jih izkazujejo predložene listine in jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.

16.Sodišče prve stopnje je višino kupnine za nepremičnino predlagateljice ugotovilo z vpogledom v kupoprodajno pogodbo (A33), višino kredita in kreditne obveznosti pa z vpogledom v pogodbo o dolgoročnem kreditu (A29). Nasprotni udeleženec v pritožbi ne uspe predstaviti razloga, zakaj sodišče ne bi smelo verjeti izpovedi predlagateljice, da je bilo kupljeno stanovanje potrebno prenove ter da si je za namen nakupa in obnove izposodila denar od očeta in porabila znesek, ki ga je prejela iz naslova delitve skupnega premoženja. Odsotnost pisne posojilne pogodbe med najožjimi sorodniki in neobstoj pisnih dokazil o vračilu posojila nista tako nenavadna, da bi sama po sebi vzbujala pomislek v verodostojnost predlagateljičine izpovedi. Kar nasprotni udeleženec spregleda in je za odločitev še bolj pomembno, pa je dejstvo, da sodišče prve stopnje pri presoji preživninske zmožnosti predlagateljice ni upoštevalo dolga do očeta temveč zgolj kreditno obveznost v višini 201 EUR mesečno. Predlagateljica skupaj s sinom v svojem stanovanju živi, stanovanje pa po velikosti in standardu ne presega njunih stanovanjskih potreb, zato natančna vrednost stanovanja ne vpliva na presojo preživninskih zmožnosti.

17.V nasprotju s pritožbenimi očitki je sodišče prve stopnje v resnici raziskalo morebiten obstoj dodatnega bančnega računa predlagateljice in ugotovilo, da takšen račun ne obstaja. Prav tako je razjasnilo ugovor nasprotnega udeleženca glede prejetih 9.000 EUR in ugotovilo, da nakazilo s predlagateljičinega računa ni razvidno, ker ji je odvetnik ta znesek izročil v gotovini. Sodišče je prejem tega zneska pri odločitvi upoštevalo, način prejema za odločitev o preživnini ni pomemben.

18.Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju prihodkov predlagateljice pravilno upoštevalo neto plačo, saj pri povrnitvi stroškov prihoda na delo in prehrane na delu ne gre za prihodek temveč povrnitev nastalih stroškov. Povsem enako je ravnalo pri nasprotnem udeležencu; če tega ne bi storilo, bi moralo tudi pri njem upoštevati višje prihodke od ugotovljenih.

19.Pritožnik izpostavlja, da so se predlagateljičini stroški zaradi sklenitve nove zakonske zveze znižali, vendar teh stroškov ne opredeli. Pritožba tudi ne pojasni, kam meri z navedbami, da z bančnih računov predlagateljice niso razvidni stroški nakupa živil in plačila stroškov bencina. Pritožbeno sodišče zato le na kratko pojasnjuje, da sta za preživljanje otroka prvenstveno dolžna poskrbeti njegova starša. Če to zmoreta, njuna zakonca ali zunajzakonska partnerja k preživljanju nista dolžna prispevati (prvi odstavek 187. člena DZ). Nastajanje stroškov otrokove prehrane ne more biti sporno, kakor tudi ne, da predlagateljica te potrebe zadovoljuje. Kako konkretno to počne, za odločitev o preživnini ni pomembno, kakor tudi ni pomembno, na kakšen način potrebe otroka med stiki zadovoljuje nasprotni udeleženec.

20.Tudi glede lastne preživninske zmožnosti pritožnik v pritožbi pretežno ponavlja navedbe, ki jih je podal v drugi pripravljalni vlogi z dne 9. 7. 2023 in na katere je že odgovorilo sodišče prve stopnje. Glede na to zadostuje pojasnilo, da je sodišče prve stopnje prihodke udeležencev ugotavljalo kot povprečne prihodke v daljšem časovnem obdobju. To je pravilno. Pridobitna in preživninska zmožnost staršev se namreč presoja kot splošna in povprečna zmožnost, zato posamezna kratkotrajna nihanja - tudi tista, ki so posledica dopusta in bolniške odsotnosti - nanjo ne vplivajo. Prav tako nanjo ne vpliva povišanje prihodkov, ki temelji zgolj na rasti življenjskih stroškov. Še bolj pomembno je dejstvo, da je sodišče prve stopnje pri razporeditvi preživninske obveznosti izhajalo iz primerjave prihodkov udeležencev, ki jih je za oba ugotavljalo po istih kriterijih. Ti podatki kažejo, da so bili neto prihodki udeležencev ves čas primerljivi, pri nasprotnem udeležencu celo nekoliko višji.

21.Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca upoštevalo vsa finančna bremena, ki se upoštevajo v sodni praksi. Pritožnik s ponavljanjem navedb o višini svojih stroškov in namenu porabe svojih prihodkov njegovih ugotovitev ne izpodbije. Naštevanje življenjskih stroškov v pritožbi je zato koristno le kot podlaga za ugotovitev, da nasprotni udeleženec povišano preživninsko breme zmore, ne da bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje.

22.Sodišče prve stopnje na naroku 25. 11. 2021 ni imelo podlage za odločanje o zvišanju preživnine. Zadeva še ni bila zrela za končno odločitev, noben od udeležencev ni podal predloga za izdajo začasne odredbe. Prav tako ni bilo podlage za odločanje po uradni dolžnosti, saj je bila preživnina določena, preživljanje otroka pa ni bilo ogroženo, ker ga je predlagateljica kljub prenizko določeni preživnini zmogla.

23.Logično je, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo nakazila z dne 24. 11. 2024, saj je bilo izvedeno po zaključku naroka. Tudi sicer občasni nadstandardni stroški, kot je bil v konkretnem primeru strošek smučanja, niso vključeni v preživninsko obveznost. Tudi v bodoče bo zato dobrodošlo, da se bosta udeleženca o takšnih stroških, če jih bosta zmogla, dogovorila in si jih razdelila, saj je za vsestranski razvoj otroka koristno, da svoje interese razvija tudi zunaj standardnih vrtčevskih in kasneje šolskih dejavnosti. Za takšne dejavnosti bo lahko predlagateljica namenila tudi otroški dodatek. Pri slednjem gre za prihodek otroka, ki je namenjen zadovoljevanju njegovih potreb izven okvirov preživninske obveznosti staršev, zato se pri določanju preživnine praviloma ne upošteva.

24.V sodni poravnavi II N 1358/2019 z dne 25. 2. 2020 sta se udeleženca dogovorila, da vsak uveljavlja polovico davčne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Z izpodbijano odločitvijo ta ureditev ni bila spremenjena, zato pritožnik neutemeljeno navaja, da je predlagateljica upravičena do polne olajšave za otroka.

25.Pritožnik ob nekritičnem ponavljanju navedb iz vlog, danih pred sodiščem prve stopnje, prezre, da je slednje pri ugotavljanju njegovega nedenarnega prispevka k preživljanju upoštevalo tako zadovoljevanje potreb otroka med izvajanjem stikov kot nakupe oblačil. Vsebinsko se do ugotovitev sodišča prve stopnje zato ne opredeli, pritožbeno sodišče pa ob njihovem uradnem preizkusu ugotavlja, da so jasne in razumne.

26.Sodišče prve stopnje je v 21. in 22. točki obrazložitve natančno pojasnilo, kako so potekali stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem v obdobju, za katerega se določa preživnina. Za obdobje, v katerem so bili stiki krajši in pogostejši ter je nasprotni udeleženec prevzemal celotno breme prevozov, je ravno zaradi višine potnih stroškov odstopilo od načelnega izhodišča sodne prakse, da se stroški v zvezi z izvajanjem stikov pri določanju preživnine ne upoštevajo. To je storilo na način, da je ta prispevek nasprotnega udeleženca ocenilo v višini, ki mu jo za obdobje po razširitvi stikov priznava na račun zadovoljevanja sinovih potreb med stiki (bivanjski stroški, prehrana, higiena, razvedrilo, garderoba). S tem je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo prispevek nasprotnega udeleženca iz naslova prevozov na stike, pri čemer glede na vsebino pritožbenih navedb ni odveč opozorilo, da sodišče o višini preživninskih prispevkov staršev k preživljanju otroka odloča na podlagi vrednotenja in ne na podlagi matematičnih izračunov.

27.Res je, da nasprotni udeleženec tudi sedaj prevzema večje breme prevozov na stike, vendar odstopanje tudi po presoji pritožbenega sodišča ni takšno, da bi ga moralo sodišče oceniti posebej, izven njegovega prispevka, ki ga je upoštevalo v okviru izvajanja stikov. Nenazadnje tudi predlagateljica opravlja vožnje za potrebe otroka (v vrtec, k zdravniku, na razvedrilne dejavnosti), pa sodišče teh stroškov prav tako ni posebej ovrednotilo, temveč jih je upoštevalo v okviru njenega nematerialnega prispevka.

28.Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo potrebe otroka in premoženjsko stanje staršev. Ob upoštevanju preživninskih zmožnosti staršev in njunih nedenarnih prispevkov je tudi pravilno porazdelilo preživninsko breme v različnih časovnih obdobjih ter določilo primerno preživnino.

29.Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

30.Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, saj nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, predlagateljica pa stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 187, 187/1, 189, 190

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.