Jedro

Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja zadošča že dejstvo, da je tožnik v času vložene prošnje in je še vedno zemljiško knjižni lastnik in solastnik nepremičnin, in dejstvo, da jih v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo navedeno v uvodu sodbe je tožena stranka odpravila odločbi Okrožnega sodišča, opr. št. Bpp 208/2010 z dne 4. 5. 2010 in opr. št. Bpp 208/2010 z dne 11. 5. 2010 in zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 30. 3. 2010 (1.točka izreka). Ugotovila je, da je tožnik neupravičeno prejel nujno brezplačno pravno pomoč, ki mu je bila z navedenima odločbama dodeljena dne 4. 5. in 11. 5. 2010 (2. točka izreka). S 3. točko izreka je tožniku naložila, da v roku 15 dni vrne neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in sicer nagrado in stroške odvetnice v višini 361,44 EUR na TRR Okrožnega sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločila je tudi, da je vračilo navedenega zneska prihodek Republike Slovenije (4. točka izreka) in da tožnik nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (5. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je Okrožno sodišče v Kopru tožniku na podlagi prošnje odobrilo nujno brezplačno pravno pomoč (Bpp) z odločbama Bpp 208/2010 z dne 4. 5. 2010 in 11. 5. 2010 v obliki zagovornika v kazensko preiskovalnem postopku, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. KP-189/2009 in da je storitve iz tega naslova opravila odvetnica. Odvetnici so bili stroški, ki jih je uveljavljala v predloženem stroškovniku za opravljene storitve, priznani in odmerjeni v višini 361,44 EUR dne 20. 7. 2010. Na podlagi dejstva,da sta tožnik kot prosilec in njegova žena,v prošnji navedla, da nista lastnika nepremičnin in podatka pridobljenega po uradni dolžnosti z vpogledom v zemljiško knjigo, organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je tožnik namenoma navajal neresnične podatke oz. zamolčal relevantne podatke z namenom, da pridobi BPP. Zato je podlaga za zavrnitev njegove prošnje in ponovno vložitev prošnje v nadaljnjih šestih mesecih podana v 5. odstavku 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004-uradno prečiščeno besedilo in 23/2008 – ZBPP). Tožnik mora zato neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti na TRR sodišča v znesku, ki je bil priznan in odmerjen odvetnici, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zatrjuje, da ni lastnik (solastnik) nobene od nepremičnin navedenih v izpodbijani odločbi. Navaja, da so bile nepremičnine pod vl. št. 491, 492, 493 in 508 vse v k.o. A. na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Postojni izdanega v izvršilnem postopku, domaknjena kupcu Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Nepremičnina pod vl. št. 23 iste k.o je bila predmet izvršbe že leta 2006, nepremičnine vpisane pod vl. št. 762 in 835 k.o. B., so prešle v vl. št. 841 iste k.o. in so bile v izvršilnem postopku vpisane v korist A.A. Vložne številke v k.o. C. so narobe navedene, nepremičnina pod vl. št. 1427 k.o. C. je bila prodana v letu 2009,ostale nepremičnine vpisane pod vl. št. 451, 2955 in 2804 k.o. C., pri katerih je njegov solastniški delež zanemarljiv, pa so v postopku prepovedi odtujitve in obremenitve. Navaja tudi, da njegova žena sploh ne ve, da je lastnica travnika na parceli vpisani pod vl. št. 272 in verjetno sploh ni več njen. V zvezi z vrednostjo nepremičnin se sklicuje na obvestila DURS, iz katerih izhaja, da je dohodek odmerjen iz kmetijske in gozdarske dejavnosti za leto 2009 znašal za njegove nepremičnine 122,02 EUR, za ženine pa 1,48 EUR. Na podlagi navedenega in zato, ker je sam brez prihodkov, žena pa prejema le zajamčeni osebni dohodek, sodišču predlaga da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka, ki odgovora na tožbo ni podala, je sodišču predložila spis Okrožnega sodišča v Kopru z opr. št. Bpp 208/2010. Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi za tožnika ni sporno dejstvo, da mu je bila na podlagi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložene dne 30. 3. 2010 z odločbama Bpp 208/2010 z dne 4. 5. in 11. 5. 2010 odobrena nujna brezplačna pomoč in tudi ne dejstvo, da so bili dodeljeni odvetnici odmerjeni in priznani stroški v višini 361,44 EUR. Sporna ostaja za tožnika ugotovitev, da je tožnik v zemljiški knjigi pri nepremičninah vl. št. 762, 835 k.o. B., vl. št. 451, 2805 in 2955 k.o. C., vl. št. 23, 493, 491, 508 in 492 k.o. A. vpisan kot lastnik in solastnik navedenih nepremičnin, njegova žena pa je kot zemljiškoknjižna lastnina vpisana pri vl. št. 272 k.o. B. Dejstvo, da podatkov o lastništvu ali solastništvu nepremičnin tožnik in njegova žena v prošnji za brezplačno pravno pomoč, pa za tožnika, ni sporno.

Po določbi 1. odstavka 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi njegove pisne izjave o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, na obrazcu, ki je del prošnje in jo poda pod kazensko odgovornostjo. Če je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (5. odstavek 20. člena). Če je drugačno premoženjsko stanje prosilca oz. njegove družine ugotovljeno po odobritvi brezplačne pravne pomoči, veljajo po 6. odstavku 20. člena ZBPP določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se po 1. odstavku 43. člena ZBPP šteje plačna brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov. Prejeto pomoč pa mora upravičenec vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Na podlagi ugotovitev izpodbijane odločbe, ki temelji na podatkih iz posredovanega spisa, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in je za svojo odločitev imela podlago v 20. in 43. členu ZBPP. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja zadošča že dejstvo, da je tožnik v času vložene prošnje in je še vedno zemljiško knjižni lastnik in solastnik nepremičnin, (za katere trdi, da so majhne vrednosti oz. katere njegova žena ne ve) in dejstvo, da jih v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel. Zmotno je namreč stališče tožnika, ki meni, da mora prosilec v predpisanem obrazcu navesti le tiste podatke o lastništvu nepremičnin, za katere sam oceni, da bi njihova vrednost lahko vplivala na ugotavljanje njegovega premoženjskega stanja. Premoženjsko stanje prosilca namreč ugotavlja organ za brezplačno pravno pomoč, tudi na podlagi podatkov, ki jih mora v prošnji na predpisanem obrazcu navesti prosilec. Resničnost podatkov pa potrdi s podpisom izjave, ki jo poda pod kazensko odgovornostjo. Ker je tožnik podpisal izjavo na obrazcu, v katerem ni navedel podatkov o lastništvu in solastništvu nepremičnin, pri katerih je vpisan v zemljiško knjigo, se po 1. odstavku 43. lena ZBPP šteje da mu je bila nujna brezplačna pomoč dana neupravičeno zaradi zamolčanja podatkov. Za zavrnitev tožnikove prošnje za brezplačno pravno pomoč z dne 30. 3. 2010 pa je zaradi neresničnih, to je manjkajočih podatkov o lastništvu nepremičnin tožnika in njegove žene podana podlaga v 5. odstavku 20. člena ZBPP, na katerega se sklicuje tudi tožena stranka.

Iz navedenih razlogov tožnikovi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na lastništvo oz. solastništvo nepremičnin, na pravilnost v odločbi ugotovljenega dejanskega stanja, ki je bilo podlaga izpodbijani odločitvi, ne morejo vplivati.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1).