Up-280/97

23. 6. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A.-S. P. iz K. na seji senata dne 23. junija 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A.-S. P. zoper odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije št. I Sp-253/93 z dne 6.1.1994 v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji št. SI-95/93 z dne 18.6.1993 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica je pred Ustavnim sodiščem dne 19.4.1997 vložila najprej pobudo za oceno ustavnosti Zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Uradni list RS, št. 45/92 - v nadaljevanju: ZZSV). Naknadno pa je 11.9.1997 vložila še ustavno pritožbo zoper posamične akte, s katerimi ji je bila priznana pravica do dodatka k pokojnini. V sodnem postopku je uveljavljala priznanje dodatka v višjem znesku.

2.Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-101/97 z dne 20.5.1999 odločilo, da je ZZSV v neskladju z Ustavo, ker ne določa načina odmere dodatka k pokojnini za tiste upravičence, ki so se upokojili po septembru 1991. Državnemu zboru je naložilo, da ugotovljeno neustavnost odpravi v roku 6 mesecev od objave odločbe v Uradnem listu.

3.Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Tak posamični akt je zadnji akt, s katerim so bila izčrpana vsa možna pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS). V primeru pritožnice je to pravnomočna odločba Sodišča združenega dela Republike Slovenije št. I Sp-253/93 z dne 6.1.1994, saj po takratnih predpisih revizija ni bila možna.

4.Ustavna pritožba je bila vložena po več kot treh letih od vročitve zadnje pravnomočne sodne odločbe in je zato - tudi po navedbah pritožnice same - prepozna.

5.Pritožnica je predlagala izjemno obravnavo ustavne pritožbe na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZUstS. Da naj bi šlo za posebno utemeljen primer, razloguje s tem, da ne gre le za njen primer, ampak naj bi bilo prizadetih še več oseb. Odločitev o ustavni pritožbi učinkuje le v postopku, v katerem je bila ustavna pritožba vložena in le za ustavnega pritožnika. Namen, zaradi katerega je pritožnica predlagala izjemno obravnavo svoje ustavne pritožbe, je bil dosežen že z odločitvijo o njeni pobudi v zadevi št. U-I-101/97.

6.Odločitev v zadevi št. U-I-101/97 pomeni, da v ZZSV ni pravne podlage za odmero dodatka k pokojnini za tiste upravičence, ki so se upokojili po septembru 1991. To pa pomeni, da ni zakonske podlage ne za odmero, kot je bila uporabljena v praksi, ne za odmero, kot jo uveljavlja pritožnica v svoji ustavni pritožbi.

Zakonodajalec mora najprej določiti način odmere. Za kateri način se bo odločil, je v njegovi pristojnosti in presoji: lahko tudi uzakoni v praksi uveljavljeni način. Zato bi tudi morebitna ugoditev ustavni pritožbi z razveljavitvijo (ali celo odpravo) posamičnih aktov, za pritožnico pomenila poslabšanje položaja.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje namreč do ustrezne zakonske ureditve ne bo imel pravne podlage za (ponovno) odmero dodatka - kar pomeni, da bi ostala še brez tega, kar ji je bilo že pravnomočno priznano.

7.Glede na vse navedeno je Ustavno sodišče ustavno pritožbo kot prepozno zavrglo.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata:dr. Lojze Ude