Jedro

Ker v obravnavani zadevi uveljavljeno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča (revizija) ni vloženo po odvetniku, niti ni zatrjevano niti izkazano, da bi tožnik imel opravljen pravniški državni izpit, je z izpodbijanim sklepom na temelju 91. člena ZPP, zakonito zavrženo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo zoper pravnomočno sodno odločbo, ker izredno pravno sredstvo, ki ni vloženo po odvetniku, ni dovoljeno.

2. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo. Meni, da je odločitev krivična. Predsednici senata očita neodgovornost, pristranskost, sprenevedanje in aroganco. Odločitev naj bi bila sprejeta mimo zakona o moralno etičnih načelih in zakona o integriteti ter prepričevanju korupcije.

Poudarja, da je že zoper sklep z dne 27. 6. 2014 in sodbo z dne 11. 11. 2015 zapisal, da se bo zagovarjal sam, brez pomoči odvetnika. Kljub temu naj bi se predsednica senata odločila, da bo pri odločanju uporabila argumente proti, in da zavede o vštetju nadur v pokojninsko osnovo ne bo reševala v skladu z zakoni. Ker sam ravna v skladu z zakoni, pričakuje, da se njegova dostavljena dokumentacija upošteva. Od pritožbenega sodišča pričakuje odgovorne ukrepe, da bo onemogočeno sprejemanje samovoljnih in nezakonitih odločitev posameznikov in sodnih senatov. Zadeva o vštetju nadur v pokojninsko osnovo bo zaključena takrat, ko bo odločitev sprejeta na osnovi zakonov in dokumentacije, ki jo je predložil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za pritožbeno rešitev predmetne zadeve je odločilno zgolj dejstvo, da je sodno socialni spor o glavni stvari že pravnomočno zaključen. S sodno odločbo Psp 441/2016 z dne 1. 12. 2016 je bila zavrnjena pritožba zoper sodbo in sklep VIII Ps 654/2016 z dne 15. 6. 2016. S cit. prvostopenjsko sodbo je zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo zakonite odločbe tožene stranke z dne 28. 5. 2014 in sklepa z dne 31. 1. 2014. Hkrati je tožba v delu zahtevka na ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju plač iz naslova nadur v pokojninsko osnovo iz obdobja 1973 do 1985, zavržena.

Zoper sodbo pritožbenega sodišča pritožba ni dopustna. Tožnikovo vlogo z dne 23. 12. 2016 (list. 47), poimenovano pritožba, bi lahko sodišče že kot tako zavrglo. Enako je bilo dolžno storiti ob štetju te vloge za revizijo. Torej kot nedopustno, zavreči! V obeh primerih vloge z dne 23. 12. 2016 ni dopustno obravnavati po vsebini. Iz procesnih razlogov jo je mogoče le zavreči, kot je izrečeno z izpodbijanim zakonitim sklepom.

5. Po 3. odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP), lahko namreč stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravdna dejanja na pravno veljaven način uveljavlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Sama lahko izredno pravno sredstvo, in sicer revizijo zoper pravnomočno sodno odločbo uveljavlja le, če ima opravljeni pravniški državni izpit (4. odstavek). Namen takšne ureditve, o kateri ustavno skladnosti se je Ustavno sodišče Republike Slovenije že izreklo, je v tem, da se v revizijskih postopkih pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije zagotovi strokovno kvalificirano postopanje in zastopanje zoper pravnomočne sodne odločbe nižjih sodišč.

6. Ker v obravnavani zadevi uveljavljeno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča ni vloženo po odvetniku, niti ni zatrjevano, kaj šele izkazano, da bi tožnik imel opravljen pravniški državni izpit, je z izpodbijanim sklepom na temelju 91. člena ZPP, zakonito zavrženo.

7. Pravno irelevantne so pritožnikove navedbe, ki se nanašajo na vštevnost osebnega dohodka iz nadurnega dela v pokojninsko osnovo, saj v tem pritožbenem postopku vsebinsko obravnavanje tega vprašanja sploh ni dopustno. Ob zakonito zavrženem pravnem sredstvu, so povsem neprimerni pritožbeni očitki, da je odločitev neodgovorna, pristranska, sprenevedava, arogantna, itd. Tovrstne navedbe v okoliščinah konkretnega primera kažejo celo na nepošteno uporabo procesnih pravic. Po načelni določbi 9. člena ZPP so namreč tudi stranke pred sodiščem dolžne pošteno uporabljati pravice, ki jih imajo po ZPP. To velja toliko bolj za predmetno zadevo, saj je pritožbeno sodišče že v sodni odločbi Psp 441/2016 izrecno izpostavilo ustavnopravni pomen pravnomočnosti upravnih odločb. Tožniku je bilo že tedaj eksplicitno pojasnjeno, da je glede na 158. člen Ustave Republike Slovenije mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno upravno odločbo izjemoma odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Torej bodisi ob uporabi izrednih pravnih sredstev po Zakonu o splošnem upravnem postopku(2) (ZUP), ali t.i. nepravo obnovo predsodnega upravnega postopka po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(3) .

8. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbo na temelju 2. točke 365. člena ZPP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Ur. l, RS, št. 80/1999 s spremembami.

(3) Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.