Jedro

Naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje ter obračunavanje obresti tudi po dospelosti opravlja s strani države pooblaščena finančna organizacija - SDH, kot pravni naslednik Slovenske odškodninske družbe, d.d. S tem so ovržene trditve predlagateljev, pri katerih vztrajata v pritožbi, da ni več obveznic RS 21 niti finančne organizacije, ki jo je država pooblastila, da v njenem imenu in za njen račun izvaja naloge v zvezi z izdajo in izplačevanjem obveznic ter obračunavanjem obresti.

Če je podlaga za odločanje o vračanju zaplenjenega premoženja ZIKS, ni mogoče obiti specialne ureditve po ZIOOZP. Za določitev odškodnine in obrestovanje obveznic ni mogoče uporabiti druge pravne podlage (ZDen). Čeprav se ureditvi v tem delu deloma razlikujeta, zahteva za uravnoteženje položajev vseh upravičencev do poprave povojnih krivic po presoji Ustavnega sodišča RS ne pomeni popolne izenačitve njihovih položajev glede na različno pravno naravo njihovih zahtevkov. Če se zaplenjeno premoženje vrača kot odškodnina v obveznicah, se vrača v obveznicah, izdanih po ZIOOZP, ki se obrestujejo z letno obrestno mero v višini TOM + 1 %, od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja.

Če je v postopku izročitve obveznic in izračuna obresti po sodni odločbi odškodnina napačno matematično preračunana v obveznice in dolžnica (RS) zato ne izpolni v celoti svojih obveznosti iz pravnomočne sodne odločbe, lahko upravičenec svoje pravice iz sodne odločbe uveljavlja v postopku prisilne izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve po členih 213 in naslednjih ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki naložilo, da mora za zaplenjeno nepremično premoženje v k.o. X pokojnemu upravičencu poleg odškodnine, prisojene z delnim sklepom z dne 16. 4. 2018, plačati še odškodnino v znesku 3.619,16 EUR v obveznicah RS, izdanih na podlagi ZIOOZP1 in Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (v nadaljevanju: Uredba2) - tretji odstavek 1. točke izreka.

V 2. točki izreka je odločilo, da se k določeni odškodnini pripišejo obresti, ki tečejo od 2. 9. 1995 naprej na način, kot ga določata Uredba in ZIOOZP.

V 3. točki izreka je postavilo skrbnico za posebni primer.

V 4. točki izreka je zavrnilo predlog za dopolnitev oziroma popravo štirih delnih sklepov Nz 574/2014 tako, da bo odškodnina v njih namesto v obveznicah prisojena v denarju in obresti plačane od 7. 12. 1991 naprej s 6 % obrestno mero3. V točki V. izreka je odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2. Zoper sklep vlagata pritožbi oba predlagatelja. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP4 v zvezi s 37. členom ZNP5 in 145. člena ZIKS6. 3. Predlagateljica izpodbija sklep v tretjem odstavku 1. točke ter 2. in 4. točko izreka. Predlaga spremembo tako, da je nasprotna udeleženka dolžna plačati odškodnino po delnem sklepu z dne 16. 4. 2018 (15.071,49 EUR) in izpodbijanem sklepu (3.619,16 EUR) v denarju, skupaj z obrestmi od 7. 12. 1991 po 6 % obrestni meri; da se ugodi predlogu za dopolnitev oziroma popravo ostalih delnih sklepov tako, da bo odškodnina namesto v obveznicah določena v denarju z obrestmi od 7. 12. 1991 in s 6 % obrestno mero; ter da se nasprotni udeleženki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka predlagateljice. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Navaja, da je sklep obremenjen z bistveno kršitvijo postopka, ker ni izvršljiv v delu, ki se nanaša na izročitev obveznic RS. Obveznic RS ni več (zadnji kuponi so dospeli v plačilo 1. 3. 2015), prenos na upravičenca ni več mogoč. Zato se je oblikovala ustrezna sodna praksa7, da upravičenci, o katerih zahtevkih ni bilo odločeno do 1. 3. 2015, ne bi bili prikrajšani. Sodišču očita napačno uporabo materialnega prava, Uredbe in ZIOOZP. Zaradi časovne izčrpanosti (dospelost obveznic do 1. 3. 2015 in prenehanje obstajanja SOD, d.d.) sta predpisa nehala veljati. Na predpise, ki so nehali veljati, sodišče ne more opreti odločitve. Kljub izrecni obrazložitvi Vrhovnega sodišča glede izvršljivosti in materialne pravnomočnosti delnih sklepov sodišče napačno vztraja pri odločbah, ki niso izvršljive in materialno pravnomočne. Ker glasijo na obveznice, ki ne obstajajo več, zanje ne more veljati način računanja obresti po predpisih, ki ne veljajo več.

4. Predlagatelj se v svoji pritožbi zavzema za spremembo sklepa tako, da višje sodišče k dosojeni odškodnini dosodi obresti od uveljavitve ZDen8 do plačila in da ugodi predlogu za popravo delnih sklepov tako, da je odškodnina namesto v obveznicah prisojena v denarju, obresti pa v višini 6 % od 7. 12. 1991 do plačila. Uredba in ZIOOZP ne določata, kaj je z obveznicami, če sodišče ni izdalo odločbe pred 1. 3. 2015. Po pritožnikovem mnenju obveznice zapadejo v plačilo v denarju in se terjatev iz vrednostnega papirja spremeni v denarno terjatev. Opozarja na sklepe VS RS II DoR 532/2020, VSL II Cp 1022/2019 in VS RS II Ips 102/2016. Ker so z zavlačevanjem postopka prenehale veljati vse Uredbe, SOD pa je prenehal obstajati, lahko sodišče svojo odločitev opre le na ZDen, ki določa 6 % obresti od uveljavitve zakona do plačila. Sklep je treba spremeniti tako, da bodo vsi delni sklepi postali tudi materialno pravnomočni in bo predlagatelj lahko v izvršilnem postopku izterjal tudi obresti.

5. Nasprotna udeleženka je odgovorila na obe pritožbi. Predlaga, naj ju višje sodišče zavrne. Višina obresti in oblika odškodnine sta dosojena skladno z ZIOOZP in Uredbo. Gre za zakonsko predpisano obliko vračila zaplenjenega premoženja z zakonsko predpisanimi obrestmi.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ponovno odločalo o odškodnini za zaplenjeno nepremično premoženje v k.o. X. Prvotni delni sklep z dne 16. 4. 2018 je bil razveljavljen le nad prisojeno višino 15.071,49 EUR odškodnine v obveznicah RS in z obrestmi od 2. 9. 1995 po Uredbi in ZIOOZP. Zadeva je bila v tem obsegu vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek9. V ostalem (glede oblike odškodnine, dosojene višine odškodnine in obrestovanja - vrste obresti in pričetka teka obresti) je prvotni sklep pravnomočen. Dodatno dosojena višina odškodnine v tem pritožbenem postopku ni izpodbijana.

8. V nadaljevanju oziroma ponovljenem postopku je predlagatelj z vlogo z dne 3. 11. 202010 spremenil predlog. Primarno je predlagal izplačilo odškodnine v denarju s 6 % obrestno mero od dneva uveljavitve ZDen, podredno v obveznicah, izdanih na podlagi ZIOOZP in po Uredbi od 2. 9. 1995, nato v denarju z obrestmi od 1. 6. 2016 naprej. Z nadaljnjo vlogo11 je zaradi zapadlosti obveznic (1. 3. 2015) predlagal izdajo sklepa, ki bo: „... odpravil hudo pomanjkljivost izdanih že pravnomočnih štirih delnih sklepov ...“, s katerimi je bila določena odškodnina v obveznicah in z obrestmi po ZIOOZP in Uredbi od 2. 9. 1995 naprej, in sicer tako, da bo odškodnina namesto v obveznicah prisojena v EUR (denarju) in z obrestmi od 7. 12. 1991 naprej v višini 6 %, s čimer naj bi sklep postal izvršljiv in materialno pravnomočen. Skliceval se je na sklep izvršilnega sodišča z dne 20. 11. 191912. Trditve o materialni nepravnomočnosti delnih sklepov pa je opiral na sklep VS RS II DoR 532/202013. Predlagateljica se je pridružila njegovemu predlogu, nasprotna udeleženka pa je spremembi predloga o obliki odškodnine in obrestih nasprotovala.

9. V ponovljenem postopku je sodišče (ponovno) ugotovilo, da je predmet postopka vračilo premoženja, ki je bilo zaplenjeno pokojnemu upravičencu s kazensko sodbo vojaškega sodišča z dne 28. 8. 1945, ki je bila razveljavljena s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 284/95 z dne 18. 8. 1995. Pravna podlaga za vračilo zaplenjenega premoženja v tem postopku so določbe ZIKS in na njegovi podlagi izdani predpisi (ZIOOZP in Uredba). Za zaplenjeno premoženje, ki ga ni bilo mogoče vrniti v naravi, so bili po 1. 3. 2015 (to je po dospelosti petnajstega letnega obroka za izplačilo obveznic - 3. člen ZIOOZP in 4. člen Uredbe) izdani obravnavani pravnomočni delni sklepi. Glede pravne podlage vračanja in oblike odškodnine po ugotovitvah sodišča prve stopnje niso bili izpodbijani s pravnimi sredstvi. Na podlagi navedb predlagateljev samih se je sodišče prepričalo, da so bili pravnomočni delni sklepi izvršeni: nasprotna udeleženka je upravičencu izplačala denarno vrednost zapadlih kuponov obveznic. Po vpogledu v javno objavljene podatke o opravljanju nalog v zvezi z izvrševanjem in izplačevanjem obveznic in obračunavanjem obresti (7. člen Uredbe) pa je ugotovilo, da obveznice RS 21, ki jih je izdala RS za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (1. in 2. člen ZIOOZP), ostajajo oblika odškodnine za zaplenjeno premoženje ne glede na dospelost obveznic. Naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje ter obračunavanje obresti tudi po dospelosti opravlja s strani države pooblaščena finančna organizacija - SDH, kot pravni naslednik Slovenske odškodninske družbe, d.d.14. S tem so ovržene trditve predlagateljev, pri katerih vztrajata v pritožbi, da ni več obveznic RS 21 niti finančne organizacije, ki jo je država pooblastila, da v njenem imenu in za njen račun izvaja naloge v zvezi z izdajo in izplačevanjem obveznic ter obračunavanjem obresti.

10. Po ugotovitvi, da v obravnavanem primeru pravno podlago za vračilo zaplenjenega premoženja predstavlja ZIKS in ne ZDen, je sodišče prve stopnje predlog za drugo vrsto odškodnine in obresti oziroma za spremembo dosedanjih delnih sklepov o obliki odškodnine in višini ter teku obresti zavrnilo ob pravilni uporabi materialnopravnih določb ZIKS, ZIOOZP in Uredbe. Pravilno je ocenilo tudi vse judikate, na katere sta se opirala predlagatelja in povedalo, zakaj za obravnavani primer niso upoštevni.

11. Odločilna je ugotovitev, da je pravna podlaga za vračilo zaplenjenega premoženja v tem primeru ZIKS in ne ZDen. Čeprav je bil namen ZDen in ZIKS enak (odprava povojnih krivic), kot smiselno - sklicujoč se na sklep VS RS II Ips 102/2016 - navajata pritožnika, pravna ureditev odškodninskih zahtevkov po razveljavitvi kazni zaplembe premoženja ni povsem identična z ureditvijo po ZDen. Tako kot ZDen tudi ZIKS v 145. členu primarno določa vračanje premoženja v naravi. S sprejemom 145.a člena ZIKS15, ki je določil, da se glede oblik in obsega vračanja, omejitev v zvezi z vračanjem in glede vrednotenja premoženja smiselno uporabljajo določbe III. poglavja ZDen, je zakonodajalec izenačil položaj neupravičeno obsojenih s položajem vseh upravičencev do poprave krivic16. Odškodnina v denarju je tudi po določbah ZDen, ki se smiselno uporabljajo pri vračanju zaplenjenega premoženja, izjema. Izplača se le, če so izpolnjeni pogoji iz 50. člena ZDen. V obravnavanem primeru po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožnika ne izpodbijata, niso izpolnjeni. Predlog za določitev odškodnine v denarju je pravilno zavrnjen.

12. Izdaja obveznic za izplačilo odškodnine po ZDen in po ZIKS ter obrestovanje (dveh vrst) obveznic je urejeno z dvema specialnima zakonoma. Za odškodnine po ZDen je bil sprejet ZSOS17. Na njegovi podlagi je bila izdana Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad (v nadaljevanju: Uredba/ZSOS18). Določeno je izplačilo v polletnih obrokih v 20 letih z obrestno mero 6 %. Za upravičence po ZIKS je bil kasneje na podlagi petega odstavka 145.b člena ZIKS sprejet poseben zakon, to je ZIOOZP in na njegovi podlagi izdana posebna Uredba19. Specialna ureditev obrestovanja obveznic v ZIOOZP onemogoča uporabo določb ZSOS v tem postopku, za kar se dejansko zavzemata pritožnika, ko predlagata obrestovanje od 7. 12. 1991 naprej po 6 % obrestni meri ( 7. člen ZSOS). Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da ZIOOZP še vedno velja. Ne glede na dospelost zadnjega obroka glavnice obveznosti (4. člen Uredbe v zvezi s 3. členom ZIOOZP) se še vedno uporablja kot veljavna pravna podlaga pri vračanju zaplenjenega premoženja po ZIKS. Po 16. členu Uredbe Republika Slovenija (ali SDH po njenem pooblastilu ter v njenem imenu in za njen račun) izplača zneske obrokov glavnice in plačil obresti od izročenih obveznic, ki so dospeli v izplačilo pred dnem izročitve obveznic v roku 30 dni po dnevu izročitve obveznic, za način izplačila pa se smiselno uporabljajo določbe 8. člena Uredbe. Pritožbena vprašanja, kaj je z obveznicami, če je sodišče izdalo odločbo po 1. 3. 2015, ter navedbe o neutemeljenem zavlačevanju sodnih postopkov, so torej neutemeljene. Pritožbeno naziranje o časovni omejenosti zakonske ureditve odškodnine v obveznicah za zaplenjeno premoženje in obrestovanju pa je zmotno.

13. Če je podlaga za odločanje o vračanju zaplenjenega premoženja ZIKS, ni mogoče obiti specialne ureditve po ZIOOZP. Za določitev odškodnine in obrestovanje obveznic ni mogoče uporabiti druge pravne podlage (ZDen). Čeprav se ureditvi v tem delu deloma razlikujeta, zahteva za uravnoteženje položajev vseh upravičencev do poprave povojnih krivic po presoji Ustavnega sodišča RS ne pomeni popolne izenačitve njihovih položajev glede na različno pravno naravo njihovih zahtevkov20. Za uveljavljanje njihovih pravic sta primerljiva trenutek pravnomočne razveljavitve kazni zaplembe premoženja in trenutek uveljavitve ZDen21. Če se zaplenjeno premoženje vrača kot odškodnina v obveznicah, se vrača v obveznicah, izdanih po ZIOOZP22, ki se obrestujejo z letno obrestno mero v višini TOM + 1 %23, od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja. Izpodbijani sklep in pravnomočni delni sklepi, ki so vsi izdani na podlagi ZIOOZP in Uredbe, in ki jih po ugotovitvi sodišča prve stopnje predlagatelja nista izpodbijala z rednimi pravnimi sredstvi, so torej pravilni. Zato ni pogojev za njihovo dopolnjevanje ali spreminjanje.

14. Ob nesporni dejanski ugotovitvi glede izplačila denarne vrednosti določene odškodnine po pravnomočnih delnih sklepih je pravilna tudi nadaljnja ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje, da so delni sklepi izvršljivi in materialnopravno pravnomočni. Sklep izvršilnega sodišča, predložen na prvi stopnji, ne potrjuje pritožbenega vztrajanja, da so delni sklepi o odškodnini v obveznicah RS 21 neizvršljivi. Iz njega izhaja zgolj dejstvo, da izdani delni sklepi nepravdnega sodišča niso (primeren) izvršilni naslov za izterjavo denarne terjatve, kot je zmotno v izvršilnem postopku uveljavljal predlagatelj, pač pa so primerni izvršilni naslov za izterjavo nedenarne terjatve. Izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve je urejena v 15. poglavju ZIZ24. Če je v postopku izročitve obveznic in izračuna obresti po sodni odločbi odškodnina napačno matematično preračunana v obveznice in dolžnica (RS) zato ne izpolni v celoti svojih obveznosti iz pravnomočne sodne odločbe, lahko upravičenec svoje pravice iz sodne odločbe uveljavlja v postopku prisilne izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve po členih 213 in naslednjih ZIZ. Pritožbeni očitki o neizvršljivosti obravnavanih delnih sklepov ne bi zdržali niti v primeru, če obveznic RS 21 ne bi bilo več, kot zmotno trdita pritožnika. V tem primeru se izvršba opravi po 215. členu ZIZ (z oceno vrednosti stvari in izplačilom njihove vrednosti). Delni sklepi so torej izvršljivi in materialnopravno pravnomočni. Ne gre za položaj zgolj formalne pravnomočnosti, ki ga pojasnjuje sklep VS RS II DoR 532/2020. 15. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sklep je pravilen in ni obremenjen s tistimi kršitvami določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je obe pritožbi zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 145.č členom ZIKS).

16. Odločanje o stroških pritožbenega postopka je pridržano za končni sklep o stroških, ki ga bo izdalo sodišče prve stopnje.

1 Zakon o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja - Ur. l. RS, št. 49/99 in 41/11. 2 Ur. l. RS, št. 84/99. 3 Gre za naslednje delne sklepe: 1. z dne 11. 6. 2015 v zvezi s sklepom VSL I Cp 3024/2015 z dne 13. 1. 2016 - za zaplenjene delnice družbe v obliki odškodnine v obveznicah RS z obrestmi od 2. 9. 2015; 2. z dne 28. 6. 2016 v zvezi s sklepom VSL I Cp 2829/2016 z dne 16. 11. 2016 - za zaplenjeno premično premoženje treh družb v obliki odškodnine v obveznicah RS z obrestmi od 2. 9. 1995 naprej; 3. z dne 16. 4. 2018 v zvezi s sklepom VSL I Cp 1846/2018 z dne 7. 11. 2018 - za zaplenjeno nepremično premoženje v k.o. X v obliki odškodnine v višini 15.071,49 EUR v obveznicah RS z obrestmi od 2. 9. 1995; 4. z dne 26. 3. 2019 v zvezi s sklepom VSL II Cp 1289/2019 z dne 21. 8. 2019 - za zaplenjeno nepremično premoženje v k.o. Y in k.o. Z - v obliki odškodnine v obveznicah RS z obrestmi od 2. 9. 1995 naprej. 4 Zakon o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 5 Zakon o nepravdnem postopku, Ur.l. SRS, št. 30/1986 s spremembami; uporaba na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1 - Ur.l. RS, št. 16/2019. 6 Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Ur.l. SRS, št. 17/1978 s spremembami. 7 VSL II Cp 1022/2019, VS RS II Ips 102/2016. 8 Zakon o denacionallizaciji, Ur.l. RS, št. 25/I, št. 27/1991. 9 Sklep VSL II Cp 1846/2018 z dne 7. 11. 2019 - II. točka v zvezi s I. točko izreka. 10 Red. št. 625. 11 Z dne 4. 1. 2021 - red. št. 628. 12 Priloga A/202, iz katerega izhaja, da je bil predlog predlagatelja za izvršbo zaradi izterjave denarnih zneskov 222.593 EUR in 15.513,50 EUR - denarne terjatve - zavrnjen zaradi neustreznega izvršilnega naslova - to je sklepa nepravdnega sodišča o določitvi odškodnine v obveznicah RS, izdanih na podlagi ZIOOZP in Uredbe, ki je glasil na nedenarno terjatev. 13 Priloga A/201, v katerem mu je revizijsko sodišče pojasnilo: „... da je, če drži, da prenos obveznic RS 21 na upravičenca zaradi zapadlosti zadnjega obroka objektivno ni več mogoč - sklep nepravdnega sodišča, ki je podlaga za izvršbo in ki se glasi na nedenarno terjatev, pravzaprav neizvršljiv ter neupošteven, ker sodišče upravičencu do odškodnine ni ponudilo sodnega varstva, zato se upravičenec kljub formalni pravnomočnosti lahko ponovno obrne na nepravdno sodišče - točka V. sklepa. 14 Zakon o slovenskem državnem holdingu - ZSDH-1, Ur.l. RS, št. 25/14 s spremembami. 15 V noveli ZIKS-G, Ur.l. RS, št. 10/98. 16 Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-426/98 z dne 17. 5. 2001. 17 Zakon o slovenskem odškodninskem skladu - Ur. l. RS, št. 7/93 s spremembami. 18 Ur. l. RS, št. 61/1996 s spremembami. 19 Določata drugo vrsto obveznic, izplačilo v 15 letnih obrokih in obrestovanje v višini temeljne obrestne mere (TOM) + 1 % od dneva pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja - tretji odstavek 3. člena ZIOOZP. 20 Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-156/99. 21 Odločbi VS RS II Ips 628/2003 z dne 20. 5. 2004 in VS RS II Ips 520/2003 z dne 22. 4. 2004. 22 RS 21. 23 3. člen ZIOOZP. 24 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami.