Jedro

Sodišče je dolžno ugotoviti zgolj dejstva, ki vplivajo na odločitev oz. so pravno pomembna.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 7.3.2007, s katerim je toženi stranki naložena obveznost plačila glavnice 78,42 € in 68,19 € izvršilnih stroškov, vse z obrestmi.

Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge: bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter nepravilno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da se zahtevek zavrne, podredno pa razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Ker z upravnikom C. d.o.o. sklenjena pogodba o upravljanju ni veljavna, upravnik ni imel pooblastila za sklepanje pogodbe o dobavi toplote. Za to trditev ponujeni dokaz – vpogled v sodne spise oz. sodne odločbe - je primeren. Za napačno označuje sklepanje, da je toženec s tem, da je stroške ogrevanja delno plačeval, priznal veljavnost pogodbe o dobavi energije. Opozarja, da ne priznava nove pogodbe oz. novega razdelilnika stroškov, s katerim se je strošek toženca povečal za 100 %. Poseg v toplotno postajo označuje za nezakonit, ker investitor ni pridobil uporabnega dovoljenja. Meni, da je bila kontradiktornost postopka kršena, ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov. Zatrjuje tudi nasprotje med vsebino listin, izpovedbami prič oz. stranke in med tem, kar se navaja v razlogih sodbe. Meni, da je dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da ne more biti oškodovana, če toženec novega delilnika ne prizna, ker je pogodbo izpolnila in energijo dobavila. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti in se zato lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. čl. ZPP in zmotne uporabe materialnega prava ( 1. odstavek 458. čl. ZPP). Tako je bil pritožnik s pravnim poukom tudi poučen. Pravilnost ugotovitve dejanskega stanja zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne more biti predmet presoje v pritožbenem postopku. Na očitek, da na osnovi izvedenega dokaznega postopka sodišče dejanskega stanja ni ugotovilo pravilno, pritožbeno sodišče zato ne odgovarja.

Očitek, da obstaja nasprotje med vsebino listin, izpovedjo stranke in med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, ni konkretiziran, zato se ga ne da preizkusiti.

Kako naj bi na odločitev o zahtevku vplivalo dejstvo, da investitor za preureditev toplotne postaje ni pridobil uporabnega dovoljenja, tožena stranka ni navedla niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbenem postopku. Sodišču prve stopnje se zato s tem vprašanjem ni bilo treba ukvarjati. Ker je toženec izpovedal, da v času, ko so se formirali sedanji razdelilniki stroškov toplotne energije, C. ni bilo več, se kot nepotrebno pokaže ugotavljanje, ali je bila pogodba med C. in etažnimi lastniki veljavna oz. ali je C. imel pooblastilo za posredovanje razdelilnikov, na osnovi katerih so razdeljeni iztoževani stroški. Sodišče je dolžno ugotavljati zgolj pravno pomembna dejstva (1. odstavek 213. čl. ZPP), zato so bili predlagani dokazi tožene stranke utemeljeno zavrnjeni. Zaradi načela neposrednosti predlagani dokazi tudi niso bili primerni, saj sodišče odločitve sprejema na osnovi neposredno izvedenih dokazov in se ne more opirati na dejstva, ugotovljena v primerljivih zadevah. Utemeljeno je zavrnjen tudi dokazni predlog z zaslišanjem priče S.P., kajti delitev stroškov ogrevanja, o kateri naj bi priča izpovedovala, je stvar solastnikov oz. etažnih lastnikov poslovne stavbe, medtem ko tožeča stranka dobavljeno energijo upravičena zaračunavati po razdelilniku, ki ji je bil posredovan. Iz gornje argumentacije sledi, da procesne kršitve v zvezi z izvedbo dokaznega postopka oz. obravnavanjem pred sodiščem niso bile storjene.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. čl. ZPP).

O zadevi odloča sodnica posameznica na osnovi 5. odstavka 458. čl. ZPP.