Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 2614/2009

ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.2614.2009 Civilni oddelek

kasko zavarovanje vodnih plovil obstoj zavarovalnega primera izvedba dokaza z izvedencem
Višje sodišče v Ljubljani
4. november 2009

Povzetek

Sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek na plačilo zavarovalnine zaradi pomanjkljivosti v dokazovanju. Tožnik ni uspel dokazati, da je njegov čoln potonil na način, kot je trdil, in sodišče je potrdilo, da je izvedensko mnenje pravilno in nepristransko. Pritožba tožnika je bila zavrnjena, stroške pritožbe pa nosi tožnik sam.
  • Dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primeraTožnik mora dokazati dogodek, kraj dogodka, čas dogodka, vzrok in posledico ter vzročno zvezo med njima.
  • Utemeljenost pritožbeTožnik se pritožuje zaradi zavrnitve dokaznega predloga za postavitev drugega izvedenca pomorske stroke in trdi, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev pravdnega postopka.
  • Pravilnost izvedenskega mnenjaTožnik navaja, da je izvedenec pristranski in da njegovo mnenje ne odraža resničnosti dogodka.
  • Materialnopravna pravilnost odločbeSodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da je do potopa čolna prišlo na način, kot ga je trdil.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera je na zavarovalcu – tožniku, dokazati pa mora: dogodek, kraj dogodka in čas dogodka. Glede dogodka (ki predstavlja zavarovalni primer) mora tožnik dokazati njegov vzrok in posledico ter vzročno zvezo med njima.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek na plačilo 12.477,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 1. 2006 ter tožniku naložilo, da mora toženki v 15 dneh povrniti 1.306,40 EUR pravdnih stroškov.

Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki predlaga, da višje sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP), ker so razlogi sodbe v nasprotju z odločilnimi dejstvi, saj je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnika za postavitev drugega izvedenca pomorske stroke. Tožnik je že v pripombah na prvotno mnenje izvedenca mag. A. N. opozoril, da iz mnenja izhaja, da je postavljeni izvedenec pristranski in izrazito nenaklonjen tožniku. Izvedenec je pri izdelavi mnenja številne podatke uporabil na način, ki je za tožnika neugoden, ga diskreditiral in predstavil dogodek potopa čolna, ki se je dejansko zgodil, kot izmišljen. Izvedenec v mnenju uporablja ciničen ton. Sodišče se zato ne bi smelo zanašati na njegove ocene kot absolutno resnične in pravilne. Tožnik je svoje nestrinjanje z ocenami izvedenca podprl z mnenji oziroma ocenami dveh drugih strokovnjakov izvedenca R. M. in D. V., kar je zadosten razlog, da je nastal utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja.

V nadaljevanju pritožbe tožnik natančneje analizira izvedensko mnenje in dele, s katerimi ne soglaša, še posebej: oceno izvedenca o hitrosti vetra, višini valov ter smeri in jakosti morskih tokov, ki so vplivali na zanašanje čolna ter o ugotovitvah R. M. in D. V. o zgornjih vprašanjih, analizo izvedenca A. N. glede tožnikove hoje po Rabu do trajekta v Mišnjaku.

Poleg tega pa tožnik v pritožbi poudarja, da so zaključki sodišča prve stopnje o tem, da je bil ob nesreči hudo malomaren, napačni.

Tožnik je 28. 7. 2009 vložil tudi dopolnitev pritožbe, ki pa je prepozna, zaradi česar je pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.

Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

O bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka: Sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Takšna kršitev je podana, kadar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Izrek sodbe je popolnoma razumljiv (torej, da se tožbeni zahtevek zavrne) in ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe. Sodba vsebuje jasne razloge o odločilnih dejstvih, ki ne nasprotujejo sami sebi.

To, da so razlogi sodbe v nasprotju z odločilnimi dejstvi (kar v pritožbi navaja tožnik), ne predstavlja kršitve določb postopka. Kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP bi bila podana, če bi bilo podano nasprotje med tem, kar se o odločilnih dejstvih navaja v razlogih sodbe ter vsebino listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oz. prepisi. V izpodbijani sodbi pritožbeno sodišče tega ne zazna.

To, kar pritožnik vsebinsko očita sodišču prve stopnje, je, da ni postavilo drugega izvedenca pomorske stroke (pa bi ga, kot meni tožnik, moralo), ampak je kot popolno, pravilno in nepristransko sprejelo mnenje izvedenca mag. A. N.. Opisano v nobenem primeru ne bi moglo predstavljati kršitev iz 14. ali 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Lahko bi šlo kvečjemu za kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 254. člena ZPP. Tudi ta kršitev v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila storjena.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. 4. 2008 izvedencu resda zadalo (pre)široko nalogo; pozvalo ga je, naj poda svoje mnenje, ali se je nesreča lahko dogodila na način, kot ga opisuje tožnik. Tako podana naloga od izvedenca terja tudi, da se vsebinsko opredeli do trditev pravdnih strank. To je izvedenec mag. A. N. v svojem mnenju skrbno, natančno in popolno naredil. Četudi izvedensko mnenje tožniku ni naklonjeno (ker pač ne potrjuje njegovih trditev), pritožbeno sodišče v njem ne zazna ničesar takšnega, kar bi terjalo izločitev izvedenca.

Pritožbeno sodišče tudi soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da niso podani razlogi iz 3. odstavka 254. člena ZPP, da bi sodišče zahtevalo mnenje drugega izvedenca. V mnenju izvedenca mag. A. N. ni nikakršnih notranjih nasprotij, pomanjkljivosti, pa tudi ničesar, kar bi kazalo na utemeljen dvom o pravilnosti njegovega mnenja. Res je, kar v pritožbi navaja tožnik, da je sam pridobil mnenji dveh strokovnjakov (ki sta drugačni od mnenja sodnega izvedenca), vendar pa ti mnenji ne predstavljata nič drugega kot navedbe tožnika v postopku. Na vse navedbe tožnika pa je izvedenec izčrpno in natančno odgovoril ob ustnem podajanju izvedenskega mnenja, ki je tako postalo še bolj jasno. Pritožnikovo stališče, da je njegovo nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca zadosten razlog za ponovitev dokaza z drugim izvedencem, je napačno. Pogojev za neekonomično ponavljanje dokaza z drugim izvedencem torej ni bilo.

Pritožnik še navaja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazna predloga za rekonstrukcijo hoje in za opravo ogleda obale Raba. Pritožbeno sodišče takšno odločitev sodišča prve stopnje ocenjuje kot pravilno že zato, ker tožnik z nekonkretiziranim opisom možnega kraja zavarovalnega primera v razponu kar 4,4 km levo in/ali desno od hriba Kamenjak (neizpodbijani zaključki sodišča prve stopnje na 8. strani sodbe v povezavi s skico tožnika - priloga A11 v spisu) izvedbe dokazov ni omogočil. V takšni situaciji bi namreč oprava ogleda in rekonstrukcije hoje predstavljala nedopusten raziskovalni dokaz.

O materialnem pravu: Sodišče v tej zadevi obravnava zahtevek na plačilo zavarovalnine na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju vodnega plovila (priloga A3 v spisu). Pravno podlago za odločitev o tožbenem zahtevku zato predstavljajo določbe 680. člena in sledečih Pomorskega zakonika (2) (v nadaljevanju PZ) ter 921. člena in sledečih Obligacijskega zakonika (3) o zavarovalni pogodbi, pravo med strankama pa so še Splošni pogoji za kasko zavarovanje vodnih plovil (v nadaljevanju Splošni pogoji).

V skladu z določbo 1. odstavka 2. člena Splošnih pogojev zavarovanje krije škodo zaradi fizične izgube in poškodbe, ki nastane na zavarovanem plovilu med plovbo... Dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera (v tem primeru popolne izgube zavarovalnega predmeta zaradi potopa) je na zavarovalcu – tožniku, dokazati pa mora: dogodek, kraj dogodka in čas dogodka. Glede dogodka (ki predstavlja zavarovalni primer) mora tožnik dokazati njegov vzrok in posledico ter vzročno zvezo med njima (4). V skladu z določbo 1. odstavka 715. člena PZ mora zavarovanec dati zavarovalnici na zahtevo podatke... ter druga dokazila, ki so potrebna za ugotovitev narave, vzroka in višine škode ter drugih okoliščin, na podlagi katerih se lahko ugotovi ali vsaj izkaže za verjetno njegova pravica do zavarovalnine.

O dejanskih zaključkih sodišča prve stopnje: Tožnik trdi, da je njegovo zavarovano vodno plovilo 30. 10. 2005 potonilo. Natančnega kraja potopa ne navede (po njegovih navedbah gre za področje kar 4,4 km levo in/ali desno od hriba Kamenjak; zaključki sodišča prve stopnje na 8. strani sodbe v povezavi s skico tožnika - priloga A11 v spisu), opiše pa, kako naj bi prišlo do dogodka in približno kje.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da do dogodka (kot enega od sestavnih elementov zavarovalnega primera) ni moglo priti tako, kot je trdil tožnik. Natančno je analiziralo ugotovitve izvedenca, med drugim ugotovitev, da bi moralo tožnikov čoln zanesti ravno v nasprotno smer od zatrjevane. Tak zaključek pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Ob tem, ko se tožnikova verzija dogodkov ni izkazala za pravilno in ob tem, ko (zaradi nenatančnosti tožnikovih trditev o kraju, na katerem naj bi prišlo do potopa), niti samo dejstvo, da je do potopa prišlo, ni dokazano, je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.

Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo.

Z ostalimi pritožbenimi trditvami (še posebej o “rezervnih“ razlogih za zavrnitev zahtevka) se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, ker niso odločilnega pomena.

O stroških: Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije pritožbene stroške. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

(1) Uradni list RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Uradni list RS, št. 26/2001. (3) Uradni list RS, št. 83/2001. (4) Tako: B. Jakša, Pravo osiguranja, Informator-Zagreb, 1972, stran 238.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia