Jedro

Obrazložitev izpodbijane odločbe (obrazložitev strokovne komisije) ni razkrila razlogov za število dodeljenih točk pri tretjem merilu (ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete). Pri ostalih merilih pa je razlaga skopa in mestoma sama s seboj v nasprotju. Zadnje drži za drugo merilo, kjer strokovna komisija pomena Projekta za razvoj slovenske kulture in jezika ni mogla razbrati, obenem pa mu je priznala četrtino možnih točk. Utemeljitev je izostala še pri prvem merilu glede aktualnosti avtorske obravnave ter zadnjem merilu za redno in objektivno predstavljanje političnega delovanja in stališč.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kulturo številka 6150-73/2021/4 z dne 5. 5. 2021 se odpravi in se mu zadeva vrne v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške v višini 285,00 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

**Upravni postopek**

1. Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju: Ministrstvo) ni sprejelo v sofinanciranje projekt tožeče stranke z naslovom "..." (v nadaljevanju: Projekt). Prag sofinanciranja so dosegli projekti z najmanj 345. točkami. Tožeča stranka je prejela 314. točk od možnih 500. točk. **Povzetek navedb strank v upravnem sporu**

2. Z opisano odločitvijo se tožeča stranka ni strinjala. Trdila je, da izpodbijana odločba ni obrazložena. Ministrstvo ni pojasnilo, katere obstoječe aktivnosti s področja inovativnosti in ambicioznosti vsebin so bile razlog za izgubo 22. točk pri prvem merilu. Pri drugem merilu je strokovna komisija Projektu namenila 25 točk, hkrati pa navedla, da pomen za razvoj kulture in jezika ni razviden. Ocene tretjega merila sploh ni razložila. Razpoložljiva sredstva so se zvišala, Ministrstvo pa ni sofinanciralo več projektov. Tožeča stranka je bila pogosta tarča kritik vladajoče politične stranke in njenega predsednika. Ministrstvo je zato ravnalo arbitrarno, prekoračilo je javno pooblastilo za uresničevanje javnega interesa na področju kulture in poseglo v pravice tožeče stranke.

3. V odgovoru na tožbo je tožena stranka poudarila, da je strokovna komisija ovrednotila Projekt glede na razpisna merila in kriterije. Zapisalo je posamezno število točk, skupno oceno in dalo razlago zanje. Enako velja za višino sredstev. Ministrstvo ni naknadno spreminjalo pogojev, temveč je odobrilo sofinanciranje 65% od zaprošene vrednosti in ne upravičenih stroškov projekta. Zavrnilo je še navedbe o zlorabi zakonskih pooblastil, neenakem obravnavanju in kršitvi pravic.

**Sojenje brez glavne obravnave**

4. S soglasjem strank je sodišče razsodilo na podlagi njunih vlog in pisnih dokazov, brez glavne obravnave (prvi odstavek 279.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP1 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-12). Slednji so se odpovedale (listovne številke spisa 21, 22 in 23; drugi odstavek 279.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**Dokazni postopek**

5. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).

6. Tožeča stranka je s tožbo med drugim predložila novico na spletni strani gov.si z naslovom "..." z dne 26. 5. 2021 (priloga A3) in članek z naslovom "..." z dne 19. 5. 2021 (priloga A5).

7. Omenjenih listin sodišče ni vzelo v obzir. Objavi sta nastali po izdaji izpodbijane odločbe (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).3

8. Na tem mestu sodišče dodaja, da ta dokaza niti ne bi pripomogla k rešitvi tega upravnega spora. Kot bo vidno iz nadaljnje utemeljitve, je bila obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva (drugi odstavek 287. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

9. Preostale listine (priloge A1, A2, A4) in upravni spis številka 6150-73/2021 je sodišče pregledalo in prebralo.

**Materialno pravo**

10. Republika Slovenija podpira medije pri ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, ki so pomembne za: uresničevanje pravice državljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do obveščenosti; zagotavljanje pluralnosti in raznolikosti medijev; ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete; vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev; kulturo javnega dialoga; utrjevanje pravne in socialne države, razvoj izobraževanja in znanosti (prvi odstavek 4. člena Zakona o medijih; v nadaljevanju: ZMed4). Za sofinanciranje uresničevanja javnega interesa na področju medijev zagotavlja Republika Slovenija sredstva v državnem proračunu (četrti odstavek 4. člena ZMed).

11. Za zagotavljanje pluralnosti in demokratičnosti medijev zaradi svobode izražanja Republika Slovenija pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, zagotavlja proračunska sredstva za medije z namenom izvajanja državne podpore pri uresničevanju javnega interesa v medijih (prvi odstavek 4.a člena ZMed).

12. Vlada Republike Slovenije z uredbo podrobneje določi način, postopek, pogoje in merila za izvedbo rednih javnih razpisov za sofinanciranje projektov iz proračunskih sredstev za medije, v skladu z ZMed in Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: ZUJIK;5 peti odstavek .,a člena ZMed). Če postopki javnega razpisa in javnega poziva v ZUJIK niso drugače urejeni, se zanje smiselno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP;6 prvi odstavek 100. člena ZUJIK).

13. Postopek rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin medijev izvede ministrstvo, pristojno za kulturo, na podlagi Uredbe o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin medijev (v nadaljevanju: Uredba7) in v skladu z določbami ZUJIK, ki urejajo javni razpis (prvi odstavek 2. člena Uredbe). V postopku javnega razpisa se smiselno uporablja Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju: Pravilnik;8 drugi odstavek 2. člena Uredbe).

14. Pri obravnavanju sofinanciranja programskih vsebin radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij strokovna komisija upošteva naslednja merila: zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije; kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave; pomen projekta za razvoj slovenske kulture in jezika; pomen izvedbe v projektu predlaganih programskih vsebin za raznolik razvoj slovenske medijske krajine; pomen za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete; pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti in zagotavljanje večjega zaposlovanja ali sklepanja pogodbenih razmerij zaposlovanja novinarjev oziroma programskih delavcev, ki medij ustvarjajo (deseti odstavek 4.a člena ZMed). Enako pravilo je v drugem odstavku 10. člena Uredbe.

15. Strokovna komisija oceni in ovrednoti programe in projekte glede na v razpisu določen namen in cilje, cilje kulturne politike ter strokovne in druge kriterije za ocenjevanje in vrednotenje programa oziroma projekta, kot so bili določeni v objavi razpisa (tretji odstavek 11. člena Pravilnika). Vse kulturne programe oziroma kulturne projekte, ki so vsebovani v ustreznih vlogah, strokovna komisija razvrsti glede na kriterije za ocenjevanje in vrednotenje kulturnega programa oziroma kulturnega projekta, kot so bili določeni v objavi razpisa (prvi odstavek 8. člena Uredbe in drugi odstavek 119. člena ZUJIK).

16. Na podlagi predloga strokovne komisije izda minister o vsaki ustrezni vlogi, prispeli na javni razpis, posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa (prvi odstavek 120. člena ZUJIK, 12. člen Uredbe in prvi odstavek 15. člena Pravilnika).

17. Vložitev tožbe v upravnem sporu je dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. Odpravljena ali za nično izrečena odločba ne vpliva na že sklenjene pogodbe (peti odstavek 94. člena ZUJIK).

**K I. točki izreka**

18. Tožba je utemeljena.

19. Ključni tožbeni očitek je uperjen zoper obrazložitev izpodbijane odločbe. Tožeča stranka je prepričana, da je ta pomanjkljiva in ne vsebuje razlogov, ki so vodili strokovno komisijo do danih ocen.

20. O tem, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, je bilo prelitega že veliko črnila. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je večkrat poudarilo, da se lahko v upravnem sporu sodi le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom.9 Sodišče tehta, ali so bili kriteriji za ocenjevanje dovolj jasni in določni ter uporabljeni.10

21. Na Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021 (oznaka JPR-MV-2021; v nadaljevanju: Razpis)11 za področje A Programske vsebine radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij se je tožeča stranka prijavila s svojim Projektom. Zanj je prejela 314. točk. Za uvrstitev v sofinanciranje je potrebovala najmanj 345. točk. 22. Razpisna merila so bila opredeljena v 8. točki Razpisa. Za programske vsebine radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij jih je bilo sedem, s skupnim možnim številom 500. točk (8.1.2 točka Razpisa). Prvo merilo je bilo kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave (44 točk); sledil je pomen projekta za razvoj slovenske kulture in jezika (drugo merilo; 20 točk); nato pomen za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete (tretje merilo; 15 točk); četrto merilo je bilo pomen izvedbe v projektu predlaganih programskih vsebin za raznolik razvoj slovenske medijske krajine (10 točk); peto zagotavljanje večjega zaposlovanja ali sklepanja pogodbenih razmerij zaposlovanja novinarjev oziroma programskih delavcev, ki medij ustvarjajo (6 točk); pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti (3 točke) je bilo šesto merilo in zadnje, sedmo merilo zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije (2 točki).

23. Pri enem merilu je tožeča stranka dosegla vse možne točke (raznolik razvoj slovenske medijske krajine; četrto merilo). Zanj je strokovna komisija zapisala, da so se točke podelile avtomatično. Enako je storila pri petem merilu (večje zaposlovanje). Za prvo merilo je pojasnila, da so avtorji temeljito predstavljeni in imajo zelo dobre reference, od tod solidna kakovost. Izvirnost pa je omejena z dejstvom, da gre za že obstoječe aktivnosti. Komunikativnost je deloma omogočena prek odzivov in uporabe socialnih medijev. Pri drugem merilu je ugotovila, da pomen Projekta za razvoj slovenske kulture in jezika ni razviden. Sklenila je še, da preiskovalno novinarstvo lahko prispeva k uresničevanju pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti (šesto merilo) ter da je uravnoteženost nakazana (sedmo merilo). Tretjega merila ni omenila.

24. Ni dvoma, da je besedilo Razpisa materialno pravo, na katerega mora sodišče opreti svojo presojo. V njem pa so določena merila (kriteriji ocenjevanja).

25. Obrazložitev izpodbijane odločbe (obrazložitev strokovne komisije) ni razkrila razlogov za število dodeljenih točk pri tretjem merilu (ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete). Pri ostalih merilih pa je razlaga skopa in mestoma sama s seboj v nasprotju. Zadnje drži za drugo merilo, kjer strokovna komisija pomena Projekta za razvoj slovenske kulture in jezika ni mogla razbrati, obenem pa mu je priznala četrtino možnih točk. Utemeljitev je izostala še pri prvem merilu glede aktualnosti avtorske obravnave ter zadnjem merilu za redno in objektivno predstavljanje političnega delovanja in stališč.

26. Podrobnejših pravil o obrazložitvi odločbe ZMed in ZUJIK ne vsebujeta. Sodišče se je zato naslonilo na prvi odstavek 214. člena ZUP (prvi odstavek 100. člena ZUJIK). Poleg ostalega, obrazložitev obsega razloge, ki v oziru na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tako odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (5. in 6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Ne enih, ne drugih (razlogov) za tretje merilo v izpodbijani odločbi ni mogoče zaslediti. Taisto je pri posameznih kriterijih prvega (aktualnosti avtorske obravnave) in sedmega merila (redno in objektivno predstavljanje političnega delovanja in stališč). Nenazadnje je ugotovitev, da pomen Projekta za razvoj slovenske kulture in jezika ni razviden, v protislovju z dodelitvijo točk. Našteto vodi do sklepa, da odločbe ni mogoče preizkusiti. To predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Pomanjkljiva obrazložitev ne dopušča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.12

27. V luči zapisanega se sodišče ni ukvarjalo z ostalimi tožbenimi navedbami. Ministrstvo bo moralo v ponovnem postopku oceniti in ovrednotiti Projekt po razpisnih merilih in svojo odločitev (po vseh merilih) ustrezno obrazložiti (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

28. Izpodbijana odločba torej ni pravilna in zakonita (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Sodišče je tožbi ugodilo, odločbo odpravilo in zadevo vrnilo Ministrstvu v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

29. Tožeči stranki je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1; v nadaljevanju: Pravilnik13). Le-ta znaša 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 2 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 3 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 4 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 35/2001 z dne 11. 5. 2001, 62/2003 z dne 27. 6. 2003, 60/2006 z dne 9. 6. 2006, 47/2012 z dne 22. 6. 2012, 22/2016 z dne 25. 3. 2016, 39/2016 z dne 3. 6. 2016, 82/2021 z dne 24. 5. 2021 in odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-181/01-12 z dne 16. 11. 2003, U-I-106/01-27 z dne 5. 2. 2004, U-I-207/01-20 z dne 28. 10. 2004, U-I-95/09-14 z dne 21. 10. 2010, U-I-196/17-6 z dne 20. 6. 2019, U-I-26/17-33 z dne 24. 10. 2019. 5 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 53/2007 z dne 15. 6. 2007, 56/2008 z dne 6. 6. 2008, 4/2010 z dne 22. 1. 2010, 20/2011 z dne 18. 3. 2011, 111/2013 z dne 27. 12. 2013, 68/2016 z dne 4. 11. 2016, 71/2017 z dne 2. 11. 2017 in odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-35/04-11 z dne 11. 1. 2007, U-I-276/05-11 z dne 5. 7. 2007 in U-I-210/10 z dne 1. 12. 2011. 6 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013. 7 Objavljena v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 78/2006 z dne 26. 7. 2006, 4/2011 z dne 21. 1. 2011 in 8/2012 z dne 3. 2. 2012. 8 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki 43/2010 z dne 31. 5. 2010 in 62/2016 z dne 30. 9. 2016. 9 Glej sklepe X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015, 12. točka, X Ips 299/2014 z dne 18. 8. 2014, 12. točka, X Ips 305/2012 z dne 11. 12. 2013, 13. točka in številne druge. Primerjaj še sodbo I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013, 10. točka. 10 Glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 725/2008 z dne 14. 12. 2010, 9. točka. 11 Obvestilo o Razpisu je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije številka 180/2020 z dne 4. 12. 2020, sam Razpis pa na spletni strani Ministrstva. 12 Primerjaj sodbe in sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 205/2013 z dne 12. 6. 2013, 9. točka, I Up 1018/2004 z dne 18. 5. 2006, sedmi odstavek ter G 12/2011 z dne 21. 6. 2011, 26. točka, G 23/2011 z dne 3. 10. 2013, 28. točka. 13 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki: 24/2007 z dne 20. 3. 2007 in 107/2013 z dne 20. 12. 2013.