Jedro

Prosilec je izkazal svoj upravičen interes (korist) za pregled oziroma pridobitev kopij spisa, saj je s stopnjo verjetnosti izkazal, da bi mu pregled spisa in podatki, ki bi jih s tem pridobil, pripomogli pri varstvu njegovih pravic in koristi v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe za nepremičnine, ki so predmet postopka pred sodiščem prve stopnje, ter pri morebitnem bodočem uveljavljanju odškodnine od prodajalcev (pravdnih strank) zaradi povzročene premoženjske škode, v kolikor do sklenitve prodajne pogodbe ne bi prišlo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožeče in tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

III.Stroškovna zahteva prosilca A. A. za povračilo stroškov pritožbenega odgovora se zavrne.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo prošnji A. A. (v nadaljevanju: prosilec) z dne 27. 1. 2024 za vpogled in kopiranje spisa P 112/2024.

2.Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje tožnik po pooblaščenki, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi poudarja, da je ponudba z dne 21. 9. 2022, veljala zgolj do 30. 1. 2023, ko je prenehala veljati. Prosilec nima nobene veljavne pravne podlage za vpogled v spis, saj ni bil v pogodbenem razmerju z obema solastnikoma, ker ni pridobil pooblastila drugega solastnika - tožnika. Nadalje opozarja, da kupoprodajna pogodba, ki jo je (prosilec) podpisal, ni bila usklajena med pogodbenima strankama in je bila podpisana pod pritiskom izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je napačno tolmačilo tudi določila sodne poravnave, zlasti glede izbire in pooblastitve nepremičninske agencije. Prav tako nasprotuje navedbam, da je bila predmet prodaje opremljena hiša, saj oprema ni bila del dogovora, niti ni bila zajeta v sodni poravnavi. Opozarja še, da ni bil seznanjen z domnevno ponudbo agencije B. in ni nikoli videl prosilčeve ponudbe, temveč jo je prejel šele nedavno, ko je njena veljavnost že zdavnaj potekla. Prosilec tudi ni stopil v stik z vsemi solastniki nepremičnine in tako nima pravnega interesa za vpogled in kopiranje spisa. Zato predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se prosilčev predlog zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

3.Na pritožbo sta pravočasno odgovorila toženka in prosilec po svojih pooblaščencih. Oba menita, da je pritožba neutemeljena, zato predlagata, da se zavrne. Oba priglašata tudi stroške njunih pritožbenih odgovorov.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Izpodbijana odločitev, ki ima pravno podlago v drugem odstavku 150. člena ZPP, temelji na ugotovitvah: (-) da se pravdni postopek vodi glede sklenitve prodajne pogodbe za iste nepremičnine, za katere je prosilec v letu 2022 podal zavezujočo nakupno ponudbo; (-) da je tožniku s sklepom o izvršbi naloženo, da je nepremičnine dolžan prodati prosilcu tako, da z njim podpiše (oziroma sklene) prodajno pogodbo po njegovi zavezujoči nakupni ponudbi; (-) da je prosilec odložil nakup druge nepremičnine, ker mu je bilo zagotovljeno, da bo po koncu izvršilnega postopka prodajna pogodba za obravnavane nepremičnine sklenjena oziroma podpisana za dogovorjeno ceno in za njihovo isto pravno stanje, pri čemer sedaj kakšne druge nepremičnine zaradi dviga cen ne more več kupiti po cenah iz leta 2022; (-) mu bo zato v primeru, da do sklenitve pogodbe ne bo prišlo, nastala škoda.

6.Pritožnik teh ugotovitev ne izpodbija, temveč v pritožbi podaja navedbe, s katerimi utemeljuje svoj tožbeni zahtevek po sklenitvi prodajne pogodbe za solastniški delež na nepremičnini na podlagi uveljavljene predkupne pravice, glede na (sporno) ponudbo, katere potek zatrjuje. S podanimi navedbami pa pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje glede obstoja upravičenega interesa po vpogledu v spis ne more izpodbiti.

7.Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, upravičen interes za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis, ter je širši pojem od npr. pravnega interesa, ki ga mora izkazati stranski intervenient za vstop v pravdo.

8.Glede na zgoraj povzete ugotovitve, je utemeljen zaključek sodišča sodišča prve stopnje, da je prosilec izkazal svoj upravičen interes (korist) za pregled oziroma pridobitev kopij spisa, saj je s stopnjo verjetnosti izkazal, da bi mu pregled spisa in podatki, ki bi jih s tem pridobil, pripomogli pri varstvu njegovih pravic in koristi v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe za nepremičnine, ki so predmet postopka pred sodiščem prve stopnje, ter pri morebitnem bodočem uveljavljanju odškodnine od prodajalcev (pravdnih strank) zaradi povzročene premoženjske škode, v kolikor do sklenitve prodajne pogodbe ne bi prišlo.

9.Pritožbeni razlogi zato niso utemeljeni in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10.Ker gre za vmesno procesno odločitev, so stroški pritožbenega postopka tožnika in toženke nadaljnji stroški pravdnega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 164. členom ZPP). Sodišče druge stopnje je predlog prosilca za povračilo stroškov pritožbenega odgovora zavrnilo, ker v ZPP ni podlage, da bi te stroške nosili pravdni stranki.

-------------------------------

1Glede na navedbe tožnika, da je prosilčeva zavezujoča ponudba potekla.

2ZPP v 154., 155. in 156. členu govori le o obveznosti povrnitve stroškov nasprotni stranki ali stranskemu intervenientu, ne pa tudi drugim osebam. Za nekatere druge udeležence postopka je predvidena povrnitev stroškov (npr. priče, izvedence, tolmače), ne pa tudi za osebo, ki predlaga vpogled v spis.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 150, 150/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.