Jedro

Kaj je ustrezno najemno stanovanje po 158. čl. SZ tedaj, ko po izvršilnem naslovu dolžniku pripadajo najpotrebnejši prostori, se presoja po kriterijih iz 2. in 3. odst. 7. čl. ZSR, ali je odločbo mogoče izvršiti pa še po določilu 66. čl. ZSR. Drugačno stališče bi pomenilo uveljavitev SZ za nazaj za čas,ko še ni veljal in za primer, ki je bil razsojen po prej veljavnem ZSR.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se zavrne ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi in da se zavrne tudi predlog dolžnika za odložitev izvršbe. Dolžniku je naložilo, da mora upnici povrniti 6.600,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Proti temu sklepu se pritožuje dolžnik. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge po I. odst. 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 14. členom Zakona o izvršilnem postoku (v nadaljevanju ZIP). Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo 158. člen Stanovanjskega zakona. Upnica mu bi morala zagotoviti najpotrebnejše prostore, ki jih bo lahko uporabljal kot stanovanje nedoločen čas, dejansko pa je v postopku dala le sodno overjeno izjavo, da mu bo dala stanovanjske prostore v najem. Upnica svoje obveznosti torej ni izpolnila, temveč jo je samo obljubila, zato je njen izvršilni predlog preuranjen oz. neutemeljen. Dolžnik tudi trdi, da najpotrebnejši prostori niso ustrezni, saj gre le za majhno mračno sobo, v kateri ni prostora zanj in za njegovo pohištvo.

Napačna je tudi odločitev o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe.

Pravda je tik pred zaključkom in od zaključka tega postopka je odvisna utemeljenost izvršilnega predloga upnice. Ko bodo rešena premoženjska razmerja med njim in upnico bo tudi jasno kdo bo koga izplačal, če delitev skupnega premoženja v naravi ne bo mogoča. Dolžnik predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se izvršba zoper njega ne dovoli, podrejeno pa tako, da se izvršba odloži. Pritožba ni utemeljena.

Po izvršilnem naslovu je upnica dolžna zagotoviti dolžniku pred prisilno izselitvijo najpotrebnejše prostore, po določilu 158. člena sedaj veljavnega Stanovanjskega zakona - v nadaljevanju SZ (Ur. l. RS št. 18/91) pa ustrezno najemno stanovanje. Kaj je ustrezno najemno stanovanje tedaj, ko po izvršilnem naslovu dolžniku pripadajo najpotrebnejši prostori, se presoja po kriterijih iz II. in III.

odst. 7. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih - v nadaljevanju ZSR (Ur. l. št. 35/82 in 14/84), ali je odločbo mogoče izvršiti pa še po določilu 66. člena ZSR. Drugačno stališče bi pomenilo uveljavitev za nazaj, za čas, ko še ni veljal in za primer, ki je bil razsojen po prej veljavnem ZSR. Takšno stališče je sodišče druge stopnje pojasnilo že v svojem sklepu (list. št. 16).

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje na podlagi podatkov ogleda najpotrebnejših prostorov, opravljenega dne 2.11.1992 in ponovno dne 21.1.1993 (list. št. 7 in list. št. 21) pravilno ugotovilo, da najpotrebnejši prostori ustrezajo kriterijem iz II. in III. odst. 7. člena ZSR. Gre za sobo 3 x 4, m v prvem nadstropju stanovanjske hiše v x, ki ima normalno veliko okno, po tleh parket, prebeljene stene in ustrezno električno napeljavo, z možnostjo namestitve električnega radiatorja ali termoakumulacijske peči. Iz zunanjega hodnika je dostop do kopalnice in stranišča v istem nadstropju hiše. Neutemeljene so zato pritožbene trditve dolžnika, da gre za neustrezno in majhno ter mračno sobico, v kateri ni dovolj prostora zanj in za pohištvo. Če pa ima dolžnik res tako veliko količino pohištva, da ga ne bo mogel namestiti v sobi veliki 12 m2, potem si bo pač moral sam poiskati ustrezno shrambo zanj, ali pa pohištvo, ki ga nujno ne potrebuje odtujiti. Neutemeljena je tudi trditev dolžnika, da je upnica samo obljubila najpotrebnejše prostore in da jih še ni zagotovila. V spisu je overjena izjava upnice z dne 10.9.1992 (listina A 2), da mu daje v trajen najem sobo v I. nadstropju hiše s kopalnico in straniščem v istem nadstropju za neprofitno mesečno najemnino. Ta izjava ne pomeni le obljube zagotovitve najpotrebnejših prostorov, temveč dejansko že zagotovitev teh prostorov. Ta izjava tudi vsebuje vse bistvene elemente za sklenitev najemne pogodbe po sedaj veljavnem SZ. Sodišče druge stopnje je zato mnenja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrnilo ugovor dolžnika proti sklepu o dovolitvi izvršbe.

Sodišče druge stopnje je mnenja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi o predlogu dolžnika za odložitev izvršbe. V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz I. odst. 63. člena, niti pogoji iz II. odst. 63. člena ZIP. Dejstvo, da teče pravda, v kateri se obravnava vprašanje skupnega premoženja strank in solastninskega deleža dolžnika na njem, ne predstavlja nobenega posebno upravičenega razloga za odložitev izvršbe. Zaradi te pravde se pravice in obveznosti upnice in dolžnika, ki izhajajo iz izvršilnega naslova sklepa ne bodo spremenile za nazaj, pač pa bosta stranki lahko svoja premoženjska razmerja uredili samo za naprej, ko bosta po končani pravdi pristopili k razdružitvi solastnega premoženja. Nobenega utemeljenega razloga zato ni, da bi se z izvršbo čakalo jo odložilo do pravnomočne rešitve pravdnega postopka in končno še nepravdnega postopka, ki mu bo sledil, če sami eventualnega skupnega premoženja ne bosta razdružili.

Sodišče druge stopnje je glede na navedeno ugotovilo, da je pritožba dolžnika neutemeljena, zato jo je zavrnilo in izpodbijani sklep v celoti potrdilo (2. tč. 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).

Določbe ZPP (Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/90) in ZIP Ur. l. SFRJ št. 20/78 - 27/90) so bile uporabljene v tem sklepu na podlagi določila I. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).