Jedro

Če se stranki dogovorita, da se premija plača po sklenitvi pogodbe, zavarovalno kritje pa začne teči na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja (pred dnevom zapadlosti premije – 2. odst. 937. člena OZ), neplačilo zavarovalne premije učinkuje na zavarovalno kritje z učinkom prenehanja le tedaj, ko zavarovalnica to uveljavlja s sankcijami, ki jih ima na voljo na podlagi 937. člena OZ. Gre za dolžnostno upravičenje zavarovalnice, ki ga ne more obiti z drugačnimi pogodbenimi določili.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem (obsodilnem) delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki trpita vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Toženi stranki je naložilo plačilo 516,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.5.2008 kot dnevno odškodnino za 43 dni zaradi nezgode z dne 14.2.2008, in sicer iz naslova pogodbe o nezgodnem zavarovanju št. ..... z dne 5.1.2008 (točka 1. izreka). Višji tožbeni zahtevek (za plačilo dnevne odškodnine še za en dan) je zavrnilo (točka 3. izreka). Pravdne stroške je naložilo v plačilo toženi stranki.

Proti sodbi se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in naložitvijo plačila pravdnih stroškov tožeči stranki.

Po njenih navedbah je nesporno, da se je toženec odločil za plačevanje premije preko trajnega naloga. Začetek zavarovalne pogodbe je bil 1.1.2008. Opozarja pa na 3. člen Splošnih pogojev PG-Z-ŽIV-07-8 (v nadaljevanju: splošni pogoji) in na začasno (enomesečno) jamstvo, ki ga podeli tožena stranka zavarovalcu, če prva zavarovalna premija ni plačana do začetka zavarovanja. Zavarovalno jamstvo v vsakem primeru preneha, če celotna prva premija ni plačana do poteka začasnega jamstva. Ponovno bi se začelo ob 24.00 uri tistega dne, ko je prva premija plačana in če se zdravstveno stanje zavarovane osebe od podpisa ponudbe ni poslabšalo. Smiselno trdi, da v konkretnem primeru zavarovalno jamstvo še ni nastopilo, ker toženec ni plačal prve premije do konca začasnega jamstva (konec januarja 2008). Zato ni upravičen do zavarovalnine za nezgodo, ki je nastopila po poteku začasnega jamstva. O neodprtju trajnega naloga je bil tožnik nesporno obveščen 5.2.2008, pa ni storil ničesar, da bi plačal prvo premijo v skladu s splošnimi pogoji. Te je prejel in bi moral vedeti, da mora biti prva premija plačana do konca januarja. Tožena stranka nima možnosti preverjati, ali bo banka odprla trajni nalog. Ravnala je z zadostno skrbnostjo, toženec pa ni nameraval plačati prve premije. Na njem je bilo, da bi zagotovil dovolj sredstev na svojem računu. Kadar jamstvo zaradi neplačila prve premije še ni nastopilo, opominjevalni postopek ni določen ne s splošnimi pogoji ne z zakonom. Zavarovanje krije bodoče negotove dogodke. To je prvo sodišče prezrlo. Njegova napačna odločitev zavarovalce spodbuja h goljufivemu ravnanju.

Tožeča stranka je na vročeno pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presegajo 2.000,00 EUR, med katere sodi tudi obravnavana zadeva, so po določbah 30. poglavja Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99-45/08) spori majhne vrednosti (1. odst. 443. člena ZPP). Sodbo v takem sporu je mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. člena ZPP), ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato pritožbenemu sodišču ni treba odgovarjati na dejanske trditve pritožnika o tožnikovem namenu, da se izogne plačilu prve premije in o možnostih tožene stranke, da bi preverjala, ali lahko zavarovalec odpre trajni nalog za plačevanje premij pri banki.

Odločilno je dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvo sodišče. Iz njegovih ugotovitev pa sledi, da sta pravdni stranki (tožena preko svojega zavarovalnega zastopnika) 5.1.2008 sklenili zavarovalno pogodbo za življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem in se dogovorili, da bo tožnik plačeval premijo preko bančnega trajnika, in sicer prvo dne 18.1.2008. Po nadaljnjih ugotovitvah prvega sodišča je banka toženo stranko (ne pa tudi tožnika) že 4.1.2008 obvestila, da dogovorjenega načina plačevanja premije ne bo realizirala, ker tožnik trajnega naloga ne more odpreti. O tem je tožena stranka tožnika obvestila šele z dopisom, datiranim z 18.1.2008, kar je prejel 5.2.2008. Takrat mu je posredovala tudi obvestilo o spremenjenem načinu plačevanja premije s položnicami. Toženec je po prejemu tega obvestila in položnic v 30-ih dneh (19.2.2008) plačal premijo za mesec januar (prvo) in za februar 2008. Poškodoval se je 14.2.2008. Iz navedene nezgode vtožuje dnevno odškodnino po sklenjeni pogodbi o nezgodnem zavarovanju.

Po takih ugotovitvah se je prvo sodišče pravilno oprlo na določbe 937. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki ureja posledice, če premija ni plačana. Gre za splošno določbo v poglavju OZ o zavarovanju, ki ureja tudi posledice, če premija ni plačana v sklenjenem osebnem (nezgodnem zavarovanju).

Ker je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da bo toženec plačal prvo premijo po sklenitvi zavarovalne pogodbe (18.1.2008), je pravilno ugotovilo, da gre za pravni položaj iz 2. odst. 937. člena OZ. Kadar je dogovorjeno, da je treba plačati premijo po sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Pritožnica priznava, da je bil to 1.1.2008. Zavarovalni primer se je nesporno zgodil 14.2.2008. Torej so neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče spregledalo bistvo zavarovalnega prava (aleatornost), po katerem je obveznost zavarovalnice odvisna od bodočega, negotovega in od izključne volje pogodbenikov neodvisnega dogodka (922. člen OZ) oziroma od realizacije rizika. Zavarovalni primer se je brez dvoma zgodil po sklenitvi zavarovalne pogodbe.

Ugotoviti pa je treba, ali je zaradi plačila premije po nastopu zavarovalnega primera v konkretnem primeru prenehalo zavarovalno jamstvo tožene stranke po sklenjeni zavarovalni pogodbi. Tudi o tem je prvo sodišče glede na ugotovljene dejanske okoliščine odločilo pravilno in na podlagi 3. odst. 937. člena OZ tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.

S pravilnimi in popolnimi razlogi na strani 4 sodbe, ki jim pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje in se nanje sklicuje, je zavrnilo v pritožbi ponovljeno sklicevanje na 2. odst. 3. člena splošnih pogojev. Pritožbeno sodišče se strinja, da v konkretnem primeru navedeno določilo ne more biti uporabno, ker toženec v okviru tam določenega roka ni bil obveščen o nemožnosti realizacije dogovora o načinu plačevanja premije preko banke, na spremenjeni način plačevanja premije pa tudi ne na posledice, če prva premija ne bi bila plačana do 31.1.2008. Zmotno je nadalje pritožbeno naziranje, da v konkretnem primeru zavarovalno jamstvo zaradi neplačila prve premije do 31.1.2008 še ni nastopilo in da opominjevalni postopek v takih primerih ni določen ne v splošnih pogojih ne v zakonu. Predpisuje ga prav 3. odst. 937. člena OZ, na katerega se je pravilno oprlo prvo sodišče. Z njim zakon uveljavlja institut ponovne vzpostavitve zavarovalnega kritja. S tem ščiti koristi zavarovalca kot šibkejše pogodbene stranke. Zakonska določila so kogentna. Pogodbena določila (v konkretnem primeru splošni pogoji, na katere se sklicuje pritožnica) se zaradi zaščite zavarovalca od njih ne smejo odmakniti (2. odst. 924. člena OZ). Zato se pritožnica zaman sklicuje na splošne pogoje, ki opominjevalnega postopka ne predpisujejo, kot tudi na tožnikovo poznavanje takih splošnih pogojev.

Po 3. odst. 937. člena OZ neplačilo zavarovalne premije učinkuje na zavarovalno kritje z učinkom prenehanja le tedaj, ko zavarovalnica to uveljavlja s sankcijami, ki jih ima na voljo na podlagi 937. člena OZ. Gre za dolžnostno upravičenje zavarovalnice, ki ga, kot že rečeno, ne more obiti z drugačnimi pogodbenimi določili. To velja že za primer, ko prva premija, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, ni bila plačana.

Kot je pravilno opozorilo že prvo sodišče, pa to pomeni, da bi morala v obravnavanem primeru, ker sta se stranki dogovorili za plačilo premije po sklenitvi pogodbe in je zavarovalno kritje začelo teči že pred zapadlostjo prve premije, torej na dan, ki je bil v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja, tožena stranka o dospelosti premije oziroma nerealizaciji dogovora o plačevanju premije preko trajnika obvestiti tožnika s priporočenim pismom. Njena obveznost zaradi neplačila premije oziroma prenehanja zavarovalnega kritja bi prenehala le, če tožnik kot zavarovalec premije ne bi plačal do njene zapadlosti (glede na pozno obvestilo tožeče stranke tega v konkretnem primeru niti ni mogel več storiti), oziroma v naknadnem roku 30 dni po vročitvi priporočenega pisma. Če premije ne bi plačal v tem roku, bi zavarovalno kritje prenehalo po 30-ih dneh od dneva, ko mu je bilo vročeno priporočeno pismo z obvestilom o zapadlosti premije (3. odst. 937. člena OZ). Po v pritožbi neprerekanih ugotovitvah prvega sodišča pa je pritožnik po dne 5.2.2008 prejetem obvestilu zapadlo prvo premijo poravnal znotraj tega zakonskega roka – 19.2.2008. Tako se izkaže, da je svoje pogodbene obveznosti izpolnil pravočasno. Zavarovalno kritje ni prenehalo in po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča s tem tudi ne obveznost tožene stranke izpolniti njene pogodbene obveznosti (izplačati zavarovalnino).

Odgovoriti je treba še na pritožbene trditve o napačni oceni prvega sodišča v zvezi z nezadostno skrbnostjo tožene stranke pri dogovarjanju o načinu plačevanja premije in tudi pri obveščanju tožnika o nerealizaciji dogovora o plačevanju premije preko banke. Ob dejstvu, da je tožena stranka po ugotovitvah prvega sodišča vedela, da je tožnik tuj državljan, da je že 8.1.2008 od banke prejela obvestilo, da mu ta zato ne bo odprla trajnega naloga in ne bo realizirala dogovora pravdnih strank o načinu plačevanja premije, toženka pa ga je (kot priznava tudi sama) o tem obvestila šele z dopisom z dne 18.1.2009, ko je prva premija že zapadla, pri tem pa ni niti trdila, še manj dokazala, da bi ga obvestila s predpisano priporočeno pošiljko in ga opozorila na posledice neplačila premije (to je prenehanje zavarovalnega kritja), ne more biti dvoma, da je ocena prvega sodišča pravno pravilna.

Pritožbeni razlogi po povedanem niso podani. Ob uradnem preizkusu pritožbeno sodišče v sodbi tudi ni našlo kršitev, na katere mora po 2. odst. 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi s 4. odst. 458. člena istega zakona pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o pravdnih stroških temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena istega zakona za toženo stranko in v zvezi s 1. odst. 155. člena ZPP za tožečo stranko. Pritožnica s pritožbo ni uspela, tožnikov odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, ker ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji. Zato naj vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.