13. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. Export-Import, Ž., Z. Z., ki jo zastopa B. B., odvetnik v V., na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. Export-Import zoper I/2 točko sklepa Vrhovnega sodišča št. III R 40/2000 z dne 18. 1. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je v izpodbijanem delu sklepa spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo predlog za priznanje pravne veljavnosti tuje sodne odločbe (sodba in sklep Gospodarskega sodišča v Karlovcu, Republika Hrvaška, št. P- 1018/94-67 z dne 9. 9. 1997) v delu, ki se nanaša na priznanje zamudnih obresti v višini 8 % od glavnice, prisojene v tuji valuti. Svojo odločitev je oprlo na šesto točko prvega odstavka 21. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 42/94, MP, št. 10/94 - v nadaljevanju BHRPPCK), ki določa, da se sodne odločbe v civilnih zadevah, izdane v eni državi pogodbenici, priznajo in izvršijo v drugi državi pogodbenici, če priznanje in izvršitev odločbe ni v nasprotju z Ustavo in s pravnim redom zaprošene države pogodbenice. Ugotovilo je, da pozitivni predpisi v Republiki Sloveniji ne določajo obrestne mere zamudnih obresti za terjatve v tuji valuti. Pri sojenju v sporih iz materialnopravnih razmerij se je zato izoblikovala praksa, po kateri dolžnik plača zamudne obresti po obrestni meri, ki velja v državi, kjer je kraj izpolnitve. Priznanje tako visokih (8 %) zamudnih obresti je po izpodbijani odločitvi v nasprotju s tedanjim pravnim redom Republike Slovenije. Po odločitvi Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje s tem, ko je uporabilo določbe Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/99 - ZMZPP), napačno uporabilo materialno pravo.

2.Pritožnica navaja, da je Vrhovno sodišče kršilo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Navaja, da je stališče Vrhovnega sodišča napačno in da v kategorijo javnega reda po ZMZPP ne sodi višina zamudnih obresti, ki naj ne bi bistveno odstopala od priznanih zamudnih obresti za tujo valuto v Republiki Sloveniji.

B.

3.Načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ki se na področju sodnih postopkov izraža kot pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), je procesnopravno jamstvo, ki bi lahko bilo kršeno, če bi izpodbijana odločitev odstopala od odločitev v drugih enakih primerih in če Vrhovno sodišče odstopa od ustaljene sodne prakse ne bi razumno obrazložilo. Tega izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati.

4.Pravica do enakega varstva pravic bi bila pritožniku lahko kršena, če sodišče svoje odločitve ne bi obrazložilo (arbitrarnost) ali če bi v pritožnikovem primeru samovoljno odločilo drugače, kot odloča sicer. Vendar pritožnica teh trditev ni z ničimer izkazala. Zgolj pavšalen očitek o nepravilnosti sodne odločbe (oziroma pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana odločitev), tudi če bi bil utemeljen, pa še ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Zato tudi kršitve procesnih jamstev ni mogoče utemeljiti zgolj z argumentom, da je odločitev sodišč po vsebini napačna. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da Vrhovno sodišče zadeve ni presojalo po ZMZPP, temveč po BHRPPCK, zato pritožnikov argument, da vprašanje zamudnih obresti ne sodi v kategorijo javnega reda po ZMZPP, ne more biti podlaga za presojo v postopku s to ustavno pritožbo. Morebitna sprememba pravnega reda v Republiki Sloveniji pa tudi ni ovira, da pritožnica pred pristojnim sodiščem ne bi mogla zahtevati ponovnega priznanja tuje sodne odločbe.

Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger